Ste kdaj razmišljali o hvaležnosti? Jaz mnogokrat, zadnje čase pa to počnem zelo intenzivno. . .
Ko sem štirinajst dni nazaj pripravljala objavo za blog, sem ves čas imela občutek, da ji nekaj manjka, še ko sem jo objavila, sem bila enakih misli. Telefon in računalnik sem dala čez nedeljo na stran in šele naslednji dan pogledala statistiko berljivosti. Pričakalo pa me je presenečenje. Objava za katero sem mislila, da ni preveč dobra, je po branosti, že v prvih dveh dneh, popolnoma presegla vse ostale objave, da ne rečem kar skoraj vse ostale objave skupaj.
Kako krasen občutek je prevzel moje telo, opazovala sem ga in ugotovila, da je to hvaležnost. Hvaležnost za nagrado, ki sem jo dobila za preteklo predano delo. Hvaležna sem bila za vse vas, ki berete moja razmišljanja.
Bolj, ko se oziram nazaj po dogodkih preteklega leta, vedno bolj me navdaja občutek hvaležnosti. Toliko sprememb. Vzponi, padci in spet vzponi; vsem pa so skupne vedno nove lekcije. Lekcijam pa sedaj sledijo nagrade, ena za drugo. In čisto za vsako sem lahko le hvaležna, čisto nič drugega kot hvaležna.
Mnogokrat bi lahko že obupala in vrgla puško v koruzo, pa nisem. Kljub vsem preizkušnjam, se nisem hotela predati malodušju in naučila sem se, NE smiliti sama sebi. Kako mogočen občutek je to, ko veš, da imaš niti svojega življenja v rokah samo ti. Z njimi upravljaš sam in če imaš kdaj občutek, da drugi upravljajo s tvojim življenjem, je to izključno zato, ker jim ti to dovoliš. Ja, kar naravnost sem povedala, brez olepšav in prosim vas, zapomnite si to. Niti življenja sami nosite v svojih rokah. Sami ste odgovorni za svoje življenje in za dogodke, ki se v njem pojavljajo. Tu so zato, da vas nekaj naučijo. Mene so, zato sem jih sedaj sposobna sprejeti s hvaležnostjo.
In ta hvaležnost, mi sedaj odpira vrata v nove sfere ter priložnosti. Zaradi hvaležnosti za slabe pretekle odnose, v moje življenje danes vstopajo novi čudoviti ljudje, s katerimi si delimo enake interese in zanimanja. Pa tudi razumemo način mišljenja in delovanja drug drugega, zato obtoževanje, zamere in nerazumevanje izgubljajo svoj pomen.
Kako lepo je živeti, kako lepo je sprejeti življenje, tako kot je in kako lepo je biti hvaležen, resnično in iskreno hvaležen. Če ta občutek opišem na fizični ravni, bi rekla, da je kot močna in prijetna toplota v prsnem košu. To morate poskusiti. Ko enkrat začneš biti iskreno hvaležen, ne moreš nehati, ker je tako zelo dobro. S tem je krog sklenjen in pridemo do končnega rezultata, ki sem ga opisala zgoraj.
Dragi moji bodite hvaležni za vse in za vsakogar, ki vam prekriža vašo pot. Tako kot sem tudi jaz vam neskončno hvaležna, da prebirate moje zapise in se vas dotaknejo. Še naprej bom z veseljem in s srcem pisala ter ustvarjala zase in za vas.
Rada vas imam in leeep pozdrav do naslednjič. ?
