Slišim in vidim vsako letalo, ki prečka nebo . . .

 

Nikoli nisem bila kaj posebno pozorna na letala na nebu, vse do dneva, ko sem kupila karto za London, kamor se za nekaj časa selim. Od tistega dne naprej slišim in vidim vsako letalo, ki prečka naše nebo, celo moji bližnji me opozarjajo nanje. Slišim hrumenje motorjev, vidim bele oblačne črte, ki jih letalo pusti za seboj.. vse se vrti okoli letal. Pa zakaj, saj ne grem na letalo prvič?

Zato, ker grem v novo življenje in ker kreiram z zaupanjem. Nisem si pripravila posebnega načrta, sledim pa sprotnim korakom in dogovorom, ki so potrebni, da uredim vse potrebne formalnosti. Ob misli, da se to zares dogaja in da sem kupila enosmerno karto, so bili moji občutki sprva mešani. Nekaj med navdušenjem, malo strahu in tem ali sem to zares sposobna narediti. Tukaj spustiti ves način življenja in oditi drugam, pravzaprav za nedoločen čas, saj o povratku še nisem razmišljala. Tja grem brez pričakovanj in v pozitivnem duhu. Odločitev je bila sprejeta hitro, že isti dan, ko se mi je ponudila priložnost in vem, da je prava.

Odločitev mi je sprožila mnogo vzorcev in lekcij, ki pa jih v čim večji meri želim predelati še preden grem, zato sem se posvetila intenzivnemu spuščanju in razreševanju omejujočih prepričanj in vzorcev, ki so povezani predvsem z navezanostjo na ljudi in stvari. Skočila sem iz svoje cone udobja, ki sem si jo ustavila tukaj in se začela pomikati naprej, saj sem sedaj včasih že imela občutek, da sem nekako obstala. Zato je ob vsem tem moje zaupanje v nebeško vodstvo in poslušanje same sebe še toliko bolj pomembno.

Opazila sem, da sem v preteklosti razreševala vzorce z ljudmi in dogodki, ki so bili po mojem mnenju “slabi”, tokrat pa se srečujem z nasprotnim. Razrešiti je potrebno tudi navezanosti na ljudi, kraje, dogodke in stvari, ki jih imam rada. V začetku sem zaradi tega jokala, a vsak dan znova sem se poglabljala v pisanje, meditacijo in eterična olja, zaradi katerih sedaj opažam razlike v svojem delovanju, razmišljanju in čutenju. Odločila sem se, da se z ničemer več ne bom omejevala, zato sem imela sedaj priložnost spoznati tudi “pozitivne” omejitve, ki nam lahko hitro onemogočijo pot naprej. Tako kot stvari, ki mi niso všeč, jemljem le kot izkušnjo in lekcijo, sem se v zadnjih dneh naučila, da tudi dobre stvari dojemam enako, saj je ravno slednje nujno za doseganje ravnovesja v življenju.

Odprla sem se za nove načine in poglede na svet in ko sem vse to ozavestila sem sprejela, da mojih domačih ne zapuščam, ampak samo sledim svojim sanjam. Mnogo je možnosti za stik, a do sedaj sem sama razmišljala zelo ozko, izkušnja ki me čaka v tujini, pa je ta del pri meni spremenila. Vsak dan znova treniram samozaupanje, zaupanje v angele in ostale vodnike, ter zaupanje v življenje, torej da sem vedno ob pravem času na pravem mestu. Intenzivno pa treniram tudi prisotnost v trenutku sedaj.

Vse skupaj se sliši zelo zapleteno a ni. Prisotnosti v trenutku sedaj se je mogoče naučiti. Mnogo zapisov sem že prebrala o tem, kakšnega celo spisala, a lekcije mi kažejo, da se je tega preprosto treba naučiti. Živeti v trenutku sedaj, brez bremen preteklosti in brez čakanja na prihodnost je osvobajajoče. Tega se da naučiti, a samo od nas je odvisno koliko časa in energije smo pripravljeni v to učenje vložiti. No, res pa je tudi, da je ob vsem tem potrebna tudi predanost in pripravljenost na dejstvo, da je pot ovinkasta, a vseeno bolj zabavna in veliko več vredna kot tista, ki je ravna. Kako se tega priučiti – spet se bom ponovila;  meditacija, pisanje, eterična olja, ali kakšna druga metoda, ki bo delovala za vas.

Zato dragi moji bralci.. dovolite si biti v trenutku sedaj, dovolite si ga občutiti, dovolite si živeti. . . 

Radaaa vaas imaaam in lep pozdrav do naslednjič. 😃