Domotožje, osamljenost in samost

 

Mojo selitev v London je zaznamovala kupica različnih občutkov, s katerimi sem se že spopadla, ali pa se včasih še spopadam. Gre za mešanice različnih čustev, od teh pa mi nekatere prav nič ne koristijo, zato zelo intenzivno delam na tem, da jih predelam in za vedno spustim stran od sebe.

Srečala sem se z močnimi občutki domotožja, osamljenosti in kasneje s samostjo, zato sem vse te tri želela nekoliko globlje razumeti. Spustila sem se v meditacijo in razdelala vsakega posebej. Sporočila so bila kratka, a zelo jasna. Zapisala sem jih, da jih lahko delim tudi z vami.

Občutek domotožja se pojavi takrat, ko domačnosti in doma nismo sposobni najti znotraj sebe, takrat ko dom iščemo v zunanjih stvareh, ljudeh in okoliščinah. Pravzaprav takrat, ko se ne čutimo eno z vsem kar in kar nas obdaja. Vse to naprej prehaja v osamljenost, ki preprosto pomeni nepovezanost s seboj. Osamljeni smo takrat, kadar se počutimo ločeni od drugih, še najbolj pa od sebe. Zelo hitro se lahko zgodi, da se slednjega sploh ne zavedamo.

Občutek osamljenosti je mogoče predelati z delom na sebi. Za to obstajajo različne metode, meni kot že velikokrat rečeno, najbolj pomaga kombinacija meditacije, pisanja in eteričnih olj. S tem ko osebnostno rastemo in od sebe spuščamo omejujoče občutke, postaja stik s seboj vedno močnejši in vedno bolj pristen, kar pa prehaja v samost. Ko se zavedamo sebe in svoje povezave, ko smo sposobni vse kar je na tem svetu, občutit znotraj sebe, takrat smo sami. Ta občutek je dober in je pozitiven. Ta občutek nas navdaja z radostjo in zadovoljstvom.

Ko smo sposobni biti sami (s seboj), takrat v sebi začutimo dom in to je tisto, kar je bistvo vsega. Vedeti, da je dom znotraj nas in da je dom tam, kjer smo mi sami, je neprecenljivo. Že res, da v fizičnem smislu ob sebi nimamo ljudi, stvari in okoliščin, ki so nekje drugje, a pomemben je tisti dom, ki ga nosimo v duhu. Pomembna je povezava, ki jo nosimo v svoji duši in na svoji energijski ravni. In to je tisti edini pravi in pristni dom, ki nam edini zagotavlja osebno svobodo. Ta dom ni omejen z ničemer in je svoboden, kot naša duša. Kako močno pa ta dom začutimo in zaživimo, pa je spet odvisno samo od nas samih.

Jaz ta dom v sebi čutim iz dneva v dan bolj, saj delujem na tem, da se osvobodim vseh spon navezanosti in vseh omejujočih vzorcev, ki me do končnega cilja še ločijo. Delujem vsak dan znova in znova. Meditacija, pisanje, vonjave eteričnih olj in spuščanje. Spuščam vedno hitreje in vedno bolj intenzivno. Občutek, ki nastaja ob tem, pa je seveda sproščujoč in v meni zbuja neskončno hvaležnost.

Dragi moji bralci, delajte na sebi, meditirajte, rastite in spuščajte omejitve. Proces je intenziven, a je vredno. Trud je na koncu vedno poplačan, vedno, brez izjeme.

Rada vas imam in leeep pozdrav do naslednjič. 😃