Danes je spet eden tistih dni, ko tukaj v Londonu, kjer se trenutno nahajam, dežuje. Takih dni včasih res nisem marala, a danes jih naravnost obožujem. Obožujem jih zato, ker takrat s še večjim užitkom ustvarjam nove zapise. Tako rada gledam skozi okno v dežne kaplje, ki prosto padajo in šumijo v svojem ritmu, jaz pa zapisujem svoje misli, občutke in dogodke.
Danes sem razmišljala o tem, kako se vse spreminja in tudi jaz sem se v zadnjem letu zelo spremenila. Iz tihe miške, ki je skrivala svoje poraze in se sramežljivo uklanjala volji drugih, sem še malo širšemu krogu bralcev podelila svojo zgodbo o prevari v partnerstvu, ki si jo lahko preberete tukaj. V sebi sem občutila olajšanje, ker sem si upala in ker je to obdobje za menoj. Šla sem skozi to bolečo izkušnjo in se iz nje marsikaj naučila. Pot je bila naporna, menjavali so se vzponi in padci, a niti za trenutek nisem pomislila, da bi odnehala. Vsak dan znova sem meditirala, pisala, raziskovala vplive eteričnih olj name in na moja čustva, ter se posvečala predvsem iskanju načinov, ki so me peljali ven iz začaranega kroga nezadovoljstva. Bolečina v meni je bila močna, tako močna, da je nisem želela več, zato sem naredila vse kar je bilo v moji moči, da sem se je rešila.
Uspelo mi je. Dobro leto za tem sem napisala življenjsko diplomo, na katero sem neizmerno ponosna, za nekaj časa sem se preselila v tujo deželo, po tem ko sem vsa ta leta mislila, da to zame enostavno ne pride v poštev. Tako sem razmišljala, ker sem se bala. Strah me je bilo velikih sprememb, ker sem se dodobra ujela v kolesje cone udobja, ki je na neki način kar dobro delovalo. Dolgo časa ni bilo tako hudo, zato se iz nje nisem premaknila sama. Rabila sem »pomoč«, ki se ji je reklo izguba nečesa pomembnega. Pri meni je bilo to partnerstvo in služba v zelo kratkem časovnem razponu.
In tudi, ko sem že včasih tako obupano mislila, da sem najbolj nesrečen človek na tem svetu, se je vedno nekje iz ozadja pokazala luč, ki mi je osvetlila pot in dala novo upanje, da sem nadaljevala. Tej luči rečem Angeli in ostali nebeški vodniki, ki jim zaupam iz dneva v dan bolj. Moja vera je močna in zaupanje vedno večje; zato sem tudi nagrajena s pozitivnimi spremembami, ki jih v svojem življenju opažam vedno več.
Postopoma sem gradila sebe in svojo osebnost na novo in tisti ki me dobro poznajo, bi zagotovo potrdili, da sem se zelo spremenila. Pa ne samo navznoter, tudi navzven, saj je od mene kar samo od sebe odpadlo 16 kilogramov odvečnega balasta, s katerim sem se prej borila skoraj celo življenje. Pestro vam rečem. Nikdar si nisem mislila, da bom danes s tako velikim veseljem pisala objavo, da jo lahko delim z vami, dragi moji bralci. Resnično ne. A za te občutke in dogodke sem neizmerno hvaležna, tako kot za dežne kaplje, ki me tako lepo spodbujajo k novim stvaritvam.
Poskusite najti srečo v malih stvareh in zgodile se bodo velike. To vam povem iz lastne izkušnje. <3
