Začela sem se veseliti tudi majhnih uspehov

Zakaj je dobro biti hvaležen za majhne stvari

 

Ko sem se po stopnicah premikala iz spodnjega nadstropja v zgornje, mi je misli prešinil stavek, da se sedaj veselim tudi majhnih uspehov. Takoj se mi je porodila nova ideja, zato sem takoj sedla k računalniku in začela s pisanjem novega zapisa.

Zadnje čase večkrat opazujem svoje misli in dejanja in vse bolj sem navdušena nad dejstvom, da se avtomatično veselim in zahvalim za vsak mali uspeh in napredek, ki sem ga v dnevu naredila. Vsako jutro si naredim namero za dober in uspešen dan, prosim za vodstvo in pomoč, ter družini in prijateljem pošljem dobro energijo, blagoslov ter ljubezen. Vsak dan posebej se zahvalim za novo priložnost.

Že pred časom sem se odločila za delovanje in vse blato, ki mi ni več služilo, odstranila, no lahko bi rekla, da sem ga pridno izkopavala, dokler nisem prišla do trdne osnove, na kateri sedaj gradim močne in če dodam še prispodobo, kamnite temelje.

Kopala sem s pomočjo meditacije, pisanja, uporabljala pa sem tudi čudovite vonje eteričnih olj, ki imajo vsak zase edinstveno nalogo. Meni so v meditaciji pomagali doseči globlje uvide in boljše stanje sproščenosti in povezanosti s seboj. Privoščila sem si tudi sproščujoče kopeli, ki sem jih dopolnjevala s soljo, kateri so bila dodana eterična olja.

Brskala in čistila sem z vso vnemo, zagrizeno in včasih celo brez predaha, a je bilo vredno, zelo vredno, saj sem postala drug človek, postala sem tista prava jaz, ki se je pred svetom skrivala skoraj celih 30 let. Dolgo časa sem živela za druge, a sedaj sem žačela živeti zase. Stopam korak za korakom in sledim smerokazom, ki mi jih nastavljajo tisti tam zgoraj, ki pazijo name in me vodijo.

Jaz pa se vsakega novega koraka zares iskreno veselim in sem zanj hvaležna. Če bi me po teh občutkih vprašali kako leto nazaj, vam o njih ne bi znala kaj dosti povedati. Danes jih pravzaprav tudi dokaj težko opišem z besedami, preprosto jih je treba doživeti in zaživeti. Ne pridejo čez noč, še manj pa sami od sebe. A če smo zanje pripravljeni nekaj storiti, nekaj opustiti in nekaj spremeniti, se pojavijo kar na enkrat in kar od nekod. Takrat, ko najmanj pričakujemo.

Na svoji poti sem srečala že mnogo ljudi, ki so bili v stiski. Pomagala sem jim po svojih najboljših močeh, a vedno znova sem bila presenečena nad nekaterimi, kako niso bili pripravljeni nič vložiti vase, ničesar niso bili pripravljeni spremeniti, le nemočni so še naprej ostali v svojem občutku žrtve in v coni udobja.

Včasih me je to žalostilo, danes pa vem, da je vsak odgovoren za svoje življenje in da ima vse pravice delovati tako, kot si želi sam, čeprav si morda na dolgi rok škoduje. Jaz sem se odločila drugače in zato sem si neskončno hvaležna. Poskusite kdaj tako delovati tudi sami. Javite se mi, ko boste opazili kak napredek. Veselila se bom z vami, obljubim, saj kot veste, tisto kar želimo drugemu se nam vedno povrne.

Leeep pozdrav do naslednjič. 😃

PS: O mojem trenutnem največjem uspehu, ki mu pravim kar življenjska diploma, pa lahko več preberete tukaj.