Brisanje skrbi in osredotočanje na uspehe

Brisanje skrbi in osredotočanje na uspehe

 

Joj, kako zanimivo je to naše razmišljanje, kaj vse lahko naplete in razmišlja ta naš veleumni EGO. Toliko misli in toliko vsega, da sem bila včasih, kar utrujena od vsega tega razmišljanja. No, saj ne, da je s tem kaj narobe, ampak če misli uidejo izpod nadzora in se ujamemo v lastni kolaps, se lahko hitro zatakne.

Ko sem jaz zadnje dni opazovala svoje misli, sem bila priča skrbem. Toliko teorije in prakse imam že za seboj, pa sem se vseeno ujela na negativnem razmišljanju… Ampak, vse je mogoče, vse se zgodi in po vsej verjetnosti se bo še kdaj, a je pa ena razlika. Pri sebi sem ozavestila tudi dejstvo, da je čas, da se osredotočim še malo na moje uspehe. Morda je čas, da resnično neham skrbeti za stvari, ki jih nimam in se usmerim na stvari, ki jih imam ali sem jih že dosegla.

Nekateri že veste, drugi ne, zato bom samo na kratko osvežila bistvo moje zgodbe. Ko sem lani v mesecu aprilu zaradi prevare ostala brez partnerja in potem še v službi dobila odpoved, se mi je sesul svet, saj sem v času pred tem, kar nekaj časa živela samo še za to dvoje. Ostala sem sama s seboj, samska, brezposelna, z obilico časa in z še več vprašanj.

Spraševala sem se mnogo stvari, predvsem pa o tem, kako naprej. Bila sem sesuta, jokala sem dan za dnem in večer za večerom, a vedela sem, da se iz tega hočem izviti, kolikor hitro je pač mogoče. Nisem vedela, kaj me čaka in kako, vedela sem le, da je potrebna korenita sprememba. In tako sem naletela na tečaj meditacije, ki sem ga vzela zelo resno in zagreto. Bil je intenziven tečaj, ki sem ga seveda končala in se odločila še za dva, ki sta bila njegova logična dopolnitev. Tečajem sem se posvetila 1000 odstotno in vsak je imel ves čas svojega trajanja vsakodnevno domače delo, kar pomeni, da sem skoraj leto in pol, vsak dan zelo intenzivno premikala gore po svoji notranjosti. Včasih je šlo hitro in gladko, včasih pa je bilo boleče in naporno. Joj, koliko sem prejokala. Še sedaj kdaj jokam, ampak sedaj vem, da je to zdravilo za mojo dušo in da se po tem počutim bolje, drugače, predvsem pa osvobojeno.

Kot sem omenila, me je tudi sedaj še vedno kdaj zvilo od strahu ali bolečine, ki so mi jo prinesle vsakdanje situacije. A sedaj mi uspeva stvari kar dobro in hitro predelati, saj sem se naučila uporabe orodij, ki mi pri tem pomagajo. In ko sem bila spet deležna ene izmed svojih miselnih neviht, sem ugotovila, da se spet osredotočam na tisto, česar nimam, še nikoli pa nisem tako intenzivno pogledala, kaj imam in kaj sem že dosegla.

Naredila sem kratek povzetek in ugotovila, da sem v zadnjem letu in pol naredila tako velik zasuk v življenju, da si kaj takega sploh nisem nikoli predstavljala. Šla sem skozi prebolevanje prevare v partnerstvu, ki je bila samo brca iz moje cone udobja in zaradi tega odkrila mnoge vzorce, ki so bili povezani z mojimi starši in s primarno družino. Ker sem v razreševanje teh vzorcev usmerila vso svojo energijo in voljo, mi je zelo kmalu uspelo razrešiti odnose s starši, postopoma pa so se vrstili tudi ostali člani naše družine. Z ljudmi, s katerimi sem imela dobre odnose že prej, pa so se le-ti še bolj okrepili, lahko pa tudi rečem, da sem v vsakem odnosu bolj prisotna, za kar prej nikakor ne bi mogla reči. Prej je bilo vse nekako samoumevno. Prevetrili so se tudi moji prijateljski odnosi. Z nekaterimi smo se bolj povezali, z drugimi pa smo se preprosto razšli. Zgodilo se je pravzaprav samo od sebe. Ko sem se spremenila jaz, so se spremenili tudi moji odnosi.

Vzljubila sem tudi samo sebe in svoje telo. Po tem, ko sem ugotovila, da je moja telesna teža spet ušla izpod nadzora in da so se odvečni kilogrami, s katerimi se borim praktično že od otroštva, spet neusmiljeno namnožili, sem se odločila, da se vzamem v roke in bistveno pri vsem tem je, da mi je spremembo uspelo narediti v glavi. Ko sem s pomočjo meditacije, uspela sprejeti samo sebe, tako kot sem in ko sem čistila omejujoče vzorce, sem posledično čistila tudi kilograme, ki so ta balast vzorcev varovali. Po desetih mesecih sem tako na tehtnici namerila dobrih 15 kilogramov manj.

Eden izmed večjih uspehov v mojem življenju je seveda tudi samozaposlitev. Po tem, ko sem v službi dobila odpoved in sem izkusila vse »čare« zavoda za zaposlovanje, kar je bilo zame osebno nekaj časa zelo sramotno, sem odprla svoje podjetje. Šla sem na svojo pot, po kateri stopam svojim srčnim željam naproti.

Največja prelomnica zame pa je seveda napisana in izdana knjiga z naslovom; IZGUBILA SEM TEBE, A NAŠLA SEM SEBE, ki je namenjena vam dragi bralci, saj je to nekakšen recept, ki vam pomaga vstati, ko ste padli. Gre za povzetek lekcij, od katerih sem jih nekaj omenila zgoraj, ter seveda na kakšen način sem se, več kot uspešno, prebila skoznje. Svoj izvod lahko naročite tukaj.

Pa tukaj še nisem odnehala, kar tako malo na vrat na nos sem skočila na letalo in z enosmerno karto pristala v Londonu. Koliko časa bom ostala tukaj še ne vem, tako kot še ne vem ravno točno, kaj mi bo ta izkušnja prinesla, a vem, da sem na pravi poti, saj mi je postregla z že mnogo vzorci in prepričanji, ki so potrebovali mojo pozornost.

Sedaj sem naštela samo velike prelomnice, a se je vmes zgodilo tudi mnogo majhnih, ki so skupaj sestavili vse te velike. Vsaka lekcija, situacija, odnos in dogodek so mi prinesli nova spoznanja, spoznanja o meni sami. Spoznanja o tem, kdo sem in zakaj sem na tem planetu. Našla sem tisto pravo sebe. Tisto Majo, ki se je skrivala za masko vzorcev, ki so me omejevali in mi zastirali moj resnični jaz, moje želje in moje sanje. Bila sem lutka, ki je skrbela za druge in jim ugajala. Prilagajanje je bila moja stalnica, ki me je izčrpavala in to sem uspela razrešiti. Našla sem svoje bistvo, četudi sem pri tem določene ljudi ali stvari morala izgubiti. Dojela sem, da so velike izgube naši največji blagoslovi in da nam vedno prinesejo nov zagon in nov pogled na življenje in nas same. Tudi o tem lahko berete v knjigi.

Na tej poti sem okrepila svojo vero, potrpežljivost, hvaležnost, samozaupanje, zaupanje in tudi intuicijo. Postala sem samozavestna mlada ženska, ki se vedno bolj zaveda sama sebe, svojih želja in tudi svojih potreb. Zavedam se, da mi ljudi ni treba več prositi in se jim prilagajati, da bi me imeli radi, saj tisti, ki me imajo radi iz srca, me sprejemajo točno takšno kot sem, z vsemi mojimi napakami in pomanjkljivostmi.

In četudi, mi je kdaj še hudo, sem se sedaj še bolj intenzivno začela usmerjati na moje uspehe, začela sem razmišljati iz obratne smeri… in vsak dan se opominjam, kako daleč sem že in da sem marsikomu že v navdih, kar je bila moja želja že v samem začetku. Želim si biti del velike zgodbe in mislim, da sem na pravi poti. Želim si stopiti iz povprečja in želim vam pokazati, da je življenje lahko lepo, le odločiti se moramo zanj.

Zato dragi moji bralci, poglejte po svojem življenju, sanjah, dogodkih, ljudeh oz. odnosih in se vprašajte, kje ste, kaj je tisto, na kar ste lahko ponosni?  Zapišite si to, saj boste s tem še bolj ozavestili resničnost. In ko boste osredotočeni na uspeh, se bo ta le še pomnožil.

Jaz sem ponosna nase in tudi na vas. Na vsakega posebej, ki se odloči, da bo niti življenja prevzel v svoje roke in živel svoje sanje, tako kot si želi in zasluži. Kadar pa se vseeno zatakne, pa vedno lahko računate na mojo podporo. Več o tem lahko preberete tukaj.

 

Srečno in leeep pozdrav do naslednjič. 😃