Situacije v zadnjih dveh tednih so me prijazno spodbudile, da za vas nekaj besed spišem o odgovornosti, zato sem se odločila, da za vas pripravim pisano in tudi video vsebino na to temo.
Sama sem po prevari v partnerstvu najprej pogledala vase. Hotela sem vedeti zakaj se mi je to zgodilo in v nobenem primeru nisem s prstom kazala samo na bivšega partnerja. Slednje seveda ne opravičuje njegovega dejanja, a dejstvo je, da je bila to zame le še budilka, ki me je dokončno prebudila iz zimskega spanja, ki bi mu lahko tudi rekla zavestno zatiskanje oči. V sebi sem vedela, da se preteklo razmerje ne odvija v želeno smer. Tudi vesolje me je ves čas prijazno opominjalo na vse moje napake; a zaradi svojih vzorcev, (te sem odkrivala šele po razhodu), nisem spremenila ničesar, dokler se ni zgodilo nekaj drastičnega. Nekaj, kar me je prisililo v delovanje.
Še isti dan sem sklenila, da je dovolj neuspelih razmerij in še isti dan sem začela raziskovati, zakaj se mi vse to dogaja. Prevzela sem svojih 50% krivde in se odločila nekaj spremeniti. Odločitev je bila trdna, zato so mi bili na pot poslani pravi učitelji, izobraževalni programi, predvsem pa knjige. Brala sem, se izobraževala in s tem začela razumevati samo sebe ter vzorce, ki so me prej omejevali.
Tako zelo sem hvaležna, da sem se uspela zavedati, da se spremenim lahko le sama in samo močna želja oz. odločitev sta me vodili naprej. Resnično ni lahko sprejeti dejstva, da si si sam vse zakuhal, a ko sprejmeš vse okoliščine, take kot so in tudi dejstvo, da nekje na dnu tvoje duše vedno leži rešitev, potem svet postane lepši.
Res je, odgovornost zahteva celega človeka, zahteva predanost, zahteva lojalnost, potrpežljivost, predvsem pa vztrajnost, a lahko vam zagotovim, da se splača. Resnično se splača prevzeti vajeti in se zapeljati po svoji cesti polno in odgovorno. Soočenje s svojimi »greškami« ni enostavno, a je vredno. Ko jim pogledamo v oči in si jih odkrito priznamo, pokažemo svojo moč in ravno slednje je čisto nasprotje šibkosti.
Za večino ljudi priznanje svojih padcev še vedno velja za znak nemoči in za nekaj sramotnega. Priznam, na začetku sem tako mislila tudi sama, a spoznala sem, da sem samo človek in da vsak človek dela napake. Nihče ni popoln in ravno iz svojih napak se največ naučimo. Zato še enkrat poudarim, da je priznanje svojega padca najboljša stvar, ki jo lahko naredimo. Ja, v tistem trenutku ne zgleda ravno tako, a zagotovim vam, da to prinaša veliko zmago.
Dragi moji, spodbujam vas, vzemite se v roke in naredite nekaj zase, nekaj za svojo notranjost, soočite se s tistim, česar se najbolj bojite, saj vam bo le to prineslo svobodo. Kako to storiti, pa si preberite v knjigah, ki sem ju spisala za vas. Najdete ju tukaj.
Pa Srečno. 🙂
