Slednje vprašanje sem kaka dva tedna nazaj prejela v moj nabiralnik, zato sem se odločila, da tudi ta teden za tematiko mojega zapisa izberem strah, ki se mi zdi, da je zelo velik hromilec naših življenj. Prejšnji teden sem z vami delila zgodbo o tem, zakaj je dobro izraziti strah, danes pa nekaj besed o njegovem preseganju.
Samo sebe sem tolikokrat prikrajšala za lepe stvari in doživetja, samo zaradi tega, ker me je bilo strah. In če bi danes pogledala nazaj na vse te situacije, bi si lahko samo rekla: »Pa česa, te je bilo sploh strah?« A ni bilo vse tako enostavno kot se morda sliši, zato bom danes z vami delila nekaj besed, ki vam bodo zagotovo prišle prav.
Strah je bil dolga leta moj generalni spremljevalec, mnogo je bilo situacij, kjer sem občutila strah, pa včasih celo nisem vedela zakaj. No, pa naj povem, da me je tudi danes še velikokrat strah, a skozi vsa ta leta sem se naučila z njim upravljati. Torej spremenila sem odnos do njega in ko se strah pojavi, poskušam v najkrajšem možnem času poiskati njegov vzrok in ga odpraviti. Lahko rečem, da je dolga leta strah upravljal z menoj, a sedaj se vsakič znova, resnično potrudim, da s strahom upravljam jaz. Torej, to ne pomeni, da je strah izginil iz mojega življenja, pomeni le, da se z njim soočim in reagiram šele potem, ko vem, zakaj je bil strah prisoten. (PS: Saj smo si na jasnem, da govorim o tem našem čustvenem strahu in ne o tistem, ki nas obvaruje pred denimo skokom čez balkon?? 😛 )
Da pa sem prišla v stanje, ko sem sposobna na strah pogledati z drugačnimi očmi, pa sem seveda potrebovala kar nekaj časa, vaje, meditacij, tečajev, prebranih knjig, torej samorazvoja in razširitve mojega obzorja. Če vam povem v številkah, se sama s seboj ukvarjam že vsaj 10 let, zelo intenzivno oz. tudi na profesionalnem nivoju pa zadnji dve leti. V tem času se je očistilo marsikaj, kar se je prej v meni nalagalo skozi moje otroštvo in seveda tudi v prejšnjih življenjih. Iz slednjega pa seveda lahko razberete, zakaj čiščenje nekega strahu lahko traja tudi po več mesecev ali celo po več let. Preprosto zato, ker se je prej tudi dolga leta nabiral in skladiščil nekje globoko v podzavesti.
Torej, tudi če ste zelo aktivni, pridni in vztrajni, je čiščenje starih in trdovratnih strahov proces, s katerim se ne da opraviti čez noč. Potrebno si je vzeti čas in ob tem krepiti še potrpežljivost.
Naj pa ob tem malo več napišem še o drugem delu vprašanja iz naslova. Dekle, ki mi ga je poslalo, je dodalo, da meditira, bere in išče metode, ki bi ji pomagale, a se ji zdi, da je s tem njen strah vedno večji in ne ravno obratno, torej manjši.
In ja, tudi to se zgodi v tem, dolgem procesu zdravljenja. Ko začnemo z različnimi tehnikami samopomoči, s katerimi se soočamo s svojimi izzivi in strahovi, se običajno stvari še nekoliko zaostrijo, lahko rečem poslabšajo. V nas se sprožajo močni občutki in tudi situacije so vedno težje in včasih se počutimo še bolj prizadete, kot se je zdelo na prvi pogled.
A naj vas pomirim in vam povem, da je tukaj panika odveč, to je prehodno stanje, ki nas pripelje do olajšanja, ki je na koncu trajno. Torej bistveno je, da se spravimo skozi situacije, se z njimi soočimo do podrobnosti, naredimo kar je pač potrebno in šele potem lahko mirno zadihamo z vsemi pljuči. Cel proces od nas zahteva veliko volje in predanosti, predvsem pa vztrajnosti, da obstanemo na poti, ki smo si jo zadali. Ni lahka, res ne, a je vredna.
Za lažje razumevanje napisanega, bom z vami delila še eno prispodobo.
Ko se lotimo čiščenja zažgane ponve, jo najprej namočimo in ko pričnemo z drgnjenjem njenega zažganega dna, se najprej ustvari sila neprijetna zmes, ki je videti še bolj ostudno, kot je bilo na začetku. Čistega dna posode v nobenem primeru ne moremo videti. A če z drgnjenjem in čiščenjem nadaljujejo, se zažgani delci počasi luščijo stran. Najprej odpadajo mali koščki, nato pa vedno večji in na koncu samo še popravimo, če smo kakšno pikico zgrešili. Posodo še oplaknemo s čisto, tekočo vodo in spet je nared za nadaljnjo uporabo. Za ves ta proces pa smo seveda potrebovali nekaj časa in volje. Ne gre v minuti, kaj ne?
Ste sedaj popolnoma razumeli bistvo in ga prenesli na področje čiščenja vaših vzorcev!? Torej, ko začnemo s soočanjem s svojimi strahovi, najprej postopno odpadajo mali strahci, potem pa se nam vse bolj intenzivno začnejo kazati tudi tisti veliki, zelo omejujoči in takrat je bistvenega pomena vztrajati in nadaljevati. Pogumno se lotite tehnik, knjig, tečajev, ob vsem tem pa predvsem prosite za pomoč nekoga, ki je čez takšen proces že šel. Sprejmite roko podpore in prepričana sem, da vam bo uspelo očistiti svoje zapackano dno, vzorcev, ki so se nalagali skozi vsa leta vašega življenja.
In da se vrnem nazaj k odgovoru na vprašanje v naslovu zapisa. Da, normalno je, da se strah, ki se je prej nalagal celo vaše življenje, sedaj čisti več mesecev, ali pa včasih tudi več let. Proces je odvisen od posameznika, vsak ima svoj ritem predelovanja in tudi vsak ima svoj način soočanja. Je pa res, da gre včasih težje in počasneje, če si na poti sam in zato vam resnično polagam na srce, da si poiščite učitelje, ki vas bodo/mo nežno usmerili in vam pokazali pot naprej. A ob tem naj poudarim, da še vedno ne moremo opraviti dela namesto vas, pokažemo vam lahko le orodja in tehnike, ki vam pri tem pomagajo.
In iz lastnih izkušenj lahko zagotovo povem, da včasih brez usmeritev preprosto nebi zmogla in zelo sem hvaležna vsem učiteljem, ki sem jih na moji poti že srečala in jih še bom.
Pa Srečno. 🙂
