Spet se mi je pripetila ena zelo, zelo zanimiva situacija, ki je pritegnila mojo pozornost. Deležna sem bila opazke, na temo regije iz katere prihajam, torej Gorenjske. Ker sem nekoliko izstopila iz okvirjev regijskega označevanja ljudi, predvsem s tistimi negativnimi označbami, me je situacija zelo zmotila.
Vsi vemo, da obstaja mnogo šal in nekih opazk, ki naj bi bile značilne za prebivalce posamezne regije. Vemo pa tudi, da ima večina teh značilnosti precej negativen pridih, kar pa se meni ne zdi več, niti najmanj, smešno, kaj šele spoštljivo. Ko končno začneš graditi spoštovanje – v prvi vrsti do sebe in seveda do drugih ljudi, se lotiš tudi naučenih in predvsem butastih stereotipov, ki nimajo prav nobenega smisla, kaj šele koristi.
Lahko si predstavljate, da nisem bila ravno navdušena, ko sem sama dobila pod nos, da sem nekaj naredila tipično po Gorenjsko. Ta označevanja in posploševanja se meni zdijo popolnoma nepotrebna, ne maram jih ravno preveč, zato se na vso moč trudim, da jih tudi ne uporabljam. Posledično pa sem seveda pozorna, če so uporabljeni v komunikaciji do mene.
Dopuščam možnost, da ljudje kdaj odreagiramo avtomatično, saj naučene stvari zahtevajo svoj čas, da se jih odvadimo, toda ko nekdo isti izraz uporabi dvakrat ali večkrat, v skoraj da ne eni do dveh povedih, takrat vem, da ne gre več za avtomatičen odziv, temveč za načrtno odločitev kaj bodo povedali.
Menim, da je med tem in žaljivim načinom komunikacije zelo tanka meja in če vas take stari motijo, imate vso pravico povedati svoje mnenje ter ljudem postaviti svoje meje. Jasno povejte, kaj dopuščate in česa ne. Seveda pa se morate v prvi vrsti zavedati tudi, da stvari, ki vas motijo ne počnete sami.
Sama menim, da je čas, da se med ljudi naseli več spoštovanja in čas je da se prenehamo obsojati in zbadati na načine, ki nimajo nobene veze z našo osebnostjo. Dragi moji, naša osebnost ni regijsko pogojena, temveč imamo vso odgovornost za naše obnašanje in delovanje v svojih rokah. Mi smo odgovorni sami zase, le odločiti se moramo za slednje.
Torej – namesto, da sledimo nenapisanim domnevam o Gorenjcih, Dolenjcih, Primorcih, Štajercih ali Prekmurcih, se raje vprašajmo, kdo smo mi sami. Ko bomo dobili jasen in prepričljiv odgovor na tako zelo pomembno vprašanje, bomo zlahka opustili vse »regijsko« naravnane sodbe, obsodbe in oznake, saj bomo vedeli, da si čisto vsak od nas zasluži spoštovanje.
Pozdravček! 🙂
PS: Pomoč pri iskanju odgovora na vprašanje »KDO SEM?«, boste našli v knjigi Izgubila sem tebe, a našla sem sebe.
.
