Pred kratkim sem bila nehote priča nadvse zanimivemu dogodku, kjer odrasel moški, ki naj bi veljal za sposobnega in zglednega možna, v resnici ni sposoben poskrbeti sam zase. Revček ni našel svoje majice in zato je ves razjarjen in v nesramno vzvišenem tonu klical svojo ženo, ki mu je ni pravočasno pomolila pred nos. No, naj povem še dejstvo, da je bila tista majica stran od njega le kakih 30 centimetrov, nesramnica se je namreč skrivala v košari za perilo, do katere se je bilo potrebno nekoliko skloniti.
Žena je seveda takoj pritekla in mu pomagala z iskanjem, da se revček ni preveč utrudil (Beri: da ni preveč razmetal košare z zlikanim perilom). Ko je nesposobni mož z ženino pomočjo svojo majico le našel, je ženo v zahvalo še nadrl, zakaj oblačila še niso pospravljena v omari…
Kljub temu, da so mi take reči in situacije zelo, zelo poznane iz preteklosti, sem bila vseeno precej šokirana. V preteklosti mi je bilo nekako običajno, da žena v večini skrbi za dom in gospodinjstvo, toda odkar sem popolnoma spremenila svoj način razmišljala in odkar uspešno brišem zastarele vzgojne in družbene pristope, se mi tak pripetljaj zdi popoln absurd.
Menim namreč, da vsak odrasel človek, ne glede na to ali je moški ali ženska, mora znati poskrbeti za tiste osnovne potrebe, ki jih ima, torej, da si sam pripravi obrok, ter poišče in po potrebi tudi opere svoja oblačila. Če bom rekla, da jih še sam zloži v omaro, bom morda zahtevala že preveč.
Skratka; vzrok, da se je lahko zgodilo kaj takega, se nahaja že v načinu vzgoje, kjer mama svojemu sinu streže, oz. je stregla v preveliki meri. Namesto, da bi ga naučila, kako sam poskrbi zase, je na vsakem koraku namesto njega opravljala stvari, ki vsekakor niso bile več v njeni domeni. Skrb za osnovno gospodinjstvo, s čimer mislim, obrok in oblačila zase, bi moral obvladati vsak človek recimo nekje od 10 leta naprej.
Pa kot vemo temu očitno ni tako. Ne pravim, da moramo biti vsi za vse in nič nimam proti delitvi dela doma, imam pa veliko proti situacijam, kjer žene, včasih pa celo matere postanejo samoumevne kuharice, perice in čistilke svojim možem ter odraslim sinovom. Če je delo razdeljeno in ga oba opravljata v enaki količini ter je vse skupaj posledica dogovora, se strinjam z vsem, moti me le tam, kjer se pojavita samoumevnost in celo nesramnost, na mestu, kjer bi morala biti predvsem in pravzaprav edino hvaležnost.
Zanimalo me je seveda, kje se je zataknilo pri ženskah, ki kaj takega sploh še dovolijo, ko imamo danes na voljo toliko orodij, ki nam pomagajo krepiti samozavest. Pa vseeno. Spet je tukaj vzgoja, saj si moški, ki imajo dominantno mamo, ki ga nadzoruje na vsakem koraku, (Mama to seveda pretkano in zakrito.) podzavestno najde ženo, ki mu je popolnoma podrejena. Tak moški od svoje žene dobesedno zahteva enako, ali celo večjo skrb, kot mu jo je nudila njegova mama in se pri tem še znaša nad njo, v kolikor delo ni opravljeno pravočasno ali dovolj dobro. Kaj je dovolj dobro, pa seveda ve samo on. Taka žena običajno slepo uboga, je nesrečna in očitno še ni pripravljena na spremembo, če to še vedno dopušča.
Sama sem zelo hvaležna, da sem si svojo samozavest uspela izgraditi do te mere, da se zavedam, da so dogodki, kateremu sem bila priča,nedopustni in nespoštljivi. Zavedam se pa tudi dejstva, da sta tako mož, kot tudi žena odgovorna zanj, predvsem pa ju čaka precej dela, da bosta počistila svoji čustveni nesnagi, ki se jima je nabirala skozi dolga leta odraščanja in potem tudi skozi leta skupnega življenja.
Moževa naloga je predvsem ta, da se reši vzorcev, ki mu jih je naložila nadzorniška in manipulativna mati, ki se je skozi proces odraščanja »močno žrtvovala« s skrbjo zanj. Medtem, ko je naloga žene, da si izgradi svojo samozavest do te mere, da se bo postavila zase in odrekla usluge, ki so za takšnega moža samoumevne.
Dragi moji, v kolikor se prepoznate v kateri od vlog, začnite kopati po svojih vzorcih takoj. Ni več časa za odlašanje, saj kolektivna zavest pada z enormno hitrostjo. Ne čakajte, da se vam začnejo dogajati še hujše stvari in ne čakajte, da se bodo spremenili drugi, ker se ne bodo. Spremenite se lahko sami in posledično se bo začelo spreminjati tudi vaše življenje, z okolico vred.
Pomagate si lahko s knjigo in e-priročnikom, ki ju najdete tukaj.
Pozdravček! 🙂
