Pretekli konec tedna sem se ves čas opominjala, da sem očitno le nekaj naredila prav, saj sem imela čudovito priložnost biti del ekipe, ki je organizatorjema Cristy in Mihaelu Žmaharju pomagala pri izvedbi semnirja Jay-a Shetty-a v Ljubljani. Če se je še dobro leto in pol nazaj ideja o njegovem predavanju zdela tako oddaljena in na trenutke tako nemogoča, se je sedaj v resnici zgodila. Jay, ki je sicer eden izmed največjih vplivnežev na področju osebnostne in duhovne motivacije, je prišel v Slovenijo, kljub dejstvu da ga Evropa ni zanimala. Pa vendar, nekaj je hotelo, da spregovori tudi nam. Njegova sporočila so polna upanja in vesela sem, da sem jih lahko slišala.
Ko sem kak dan po predavanju gledala enega izmed njegovih videov, sem se spomnila na svoje izkušnje, ki sem jih preživljala ob prebolevanju prevare v partnerstvu, ki se mi je zgodila pred tremi leti. (PS: Ko sem zapisala slednji stavek, sem se nasmehnila, ker so ta tri leta minila tako hitro in toliko se je dogajalo.)
Ob gledanju videa sem občutila močan občutek hvaležnosti, da se mi je vse skupaj zgodilo, saj v nasprotnem primeru zagotovo nebi prišla v stik s situacijami in dogodki, ki sem jih doživela v tem času. (Prav vseh, prijetnih in neprijetnih.) In tudi na tako pomembnem seminarju zagotovo nebi sedela, sploh pa ne kot del ekipe.
Če se vrnem nazaj na sporočilo, ki ga je o prevari predal Jay Shetty, se zagotovo strinjam s tem, da je prevara vsekakor izbira in ne napaka. Različni izgovori je ne opravičijo, a ko raziščemo ozadje, vzroke in povode, jo lahko razumemo. Priznam pa, da je do pot do razumevanja naporna in dolga. Od mene je zahtevala veliko mero raziskovanja, branja, meditacije in pisanja. Predvsem pa veliko potrpežljivosti, doslednosti in spremembo načina razmišljanja.
Kot sem že pisala v knjigi; Izgubila sem tebe, a našla sem sebe, ni bistveno samo dejanje prevare, bistveni so občutki, ki se pojavijo v človeku, ki je bil prevaran. Ne gre samo za dejstvo, da se ustvari dvom v človeka, ki je varal, temveč tudi dvom v ljubezen samo. Počutiš se izdanega in zavrženega, predvsem pa brez vrednosti. Če je občutek pripadnosti sploh bil, izpuhti v trenutku. Sprašuješ se, zakaj so druga dekleta boljša in zbudi se občutek, da so lepša in privlačnejša. Samozavest je na dnu in motivacija za obstajanje je skoraj nična. Ko se jutro za jutrom zbujaš v velikem dvomu zaradi sebe, ni prijetno. Bolečina je močna in razjeda do globin. Dvomiš o svojem telesu, delu, svoji pameti, odnosih z drugimi ljudmi in celo o svojem pomenu za ta svet.
A, kot sem že namignila dva odstavka nazaj, v tistem trenutku obstajata dve možnosti. Prva je tista, ko krivimo bivšega partnerja za dejanje in dvomimo o sebi. S tem se utopimo v žalosti in bolečini in se tako obsodimo na počasni propad.
Obstaja pa še druga možnost, ta je nekaj časa veliko bolj naporna, toda na dolgi rok prinese odrešitev. Lahko se odločimo, da se bomo z našo bolečino soočili in jo raziskali. Vsem dvomom lahko pogledamo v oči in jim najdemo vzroke, ki so običajno nastali že v otroštvu. Slednje je zahtevno delo, vendar ima tako veliko vrednost, da si je v najtežjih trenutkih ne moremo niti predstavljati. Vse, kar je v tistem trenutku pomembno, je zaupanje. Da koplješ naprej, kljub temu, da ne vidiš ničesar, kljub temu, da je vse videti brezizhodno in temno.
In ravno zaradi takih ljudi, kot je Jay Shetty in kot sta tudi Cristy in Mihael, je spet možno najti svoje ravnovesje in na novo poiskati zaupanje, predvsem vase in potem še v druge ljudi. Ne bojte se torej poslušati ljudi, ki nekaj vedo in ki imajo za seboj izkušnje. Poiščite si svojega mentorja in zaupnika ter začutite, da je možno spet verjeti, da se je možno spet najti in da se je možno spet smejati. Povem vam, da ni boljšega občutka, ko zmoreš ostati v svojem centru takrat, ko se okoli tebe spet zruši čisto vse. To je delo, ki sem ga, delček po delček gradila zadnjih 10 let. In vsakič, ko stopim na boleče trnje in vsakič, ko zaskeli, me misel na ljudi, ki so že korak pred menoj, spodbudi, da stopim naprej. Četudi v bolečini.
Dragi moji, ne obupajte, nikoli, nikoli, nikoli. Poiščite svojo motivacijo in hodite naprej.
Najdete jo lahko tudi v knjigi Izgubila sem tebe, a našla sem sebe.
Pozdravček! 🙂
