O f..k menstruacija, je bila moja prva misel, ko sem pretekli teden ugotovila, da imam rdeči obisk. Dodala sem še, »Pa ne ravno danes, ko imamo piknik.« In ravno dogovorila sem se za super simpatično delo z otroci in pravljicami za naslednji dan.
Moji opravki so bili res prijetni, veselila sem se jih in misel na menstruacijo je vame prinesla strah, kako bom vse skupaj speljala, ko pa vem, da sem prva dva dneva menstruacije fizično utrujena in včasih tudi razbolena. Večinoma sicer poskušam v teh dneh mirovati, toda tokrat me je presenetila kak dan prej in tokrat res nisem želela počivati, ker sem pred seboj imela toliko načrtov, enostavno hotela sem se družiti in hotela sem svoje obveznosti izpeljati do konca.
Pričakovala sem, da bo šlo vse gladko, kot je šlo v zadnjih nekaj mesecih, a sem se očitno zmotila. Čakala me je lekcija, ki je bila boleča tako ali drugače. Ne samo to, da sem morala odpovedati vse svoje načrte, bilo je tako hudo, da sem po treh letih neuživanja kakršnih koli tablet,posegla po njih.
Bruhala sem, se potila, v mojih nogah sem čutila močan pritisk, ječala sem od bolečine in ko je en krč popustil, je prišel drugi. Ker nisem bila doma, sem prijatelja prosila, če me lahko odpelje on, ker sama niti voziti nisem več zmogla. Kaj takega še nisem doživela. Spominjam se, da sem pred tem imela tako močne krče še 3x v življenju.
Ko sem nemočna obsedela v kopalnici sem se končno sprijaznila, da mi telo enostavno ne bo pustilo izpeljati mojih načrtov. Istočasno sem tudi vedela, da je zadaj nekaj velikega, da zadaj stoji moje prepričanje, ki tako nujno potrebuje menjavo, kot je bilo meni v tistem trenutku nujno, da bolečina izgine.
Ko sem se zvijala od bolečine, sem prosila za odgovor. Enostavno želela sem vedeti. In kot bi trenil se mi je pripodil jutranji stavek »O f..k menstruacija.« Klik – močan aha moment, ki me je streznil. Še vedno sem svojo menstruacijo videla kot oviro, ki mi ni pustila izpeljati mojih načrtov, še vedno nisem priznavala tega dela sebe, tega dela moje ženstvenosti in še vedno nisem sprejela sebe v celoti. Pravzaprav sem se bala sama sebe. Zdrznila sem se ob spoznanju in zdrznila sem se zaradi novega krča.
Dojela sem in to na zelo boleč način. Kot sem že napisala, boleče je bilo na fizičnem nivoju in bolelo me je, ker sem morala odpovedati svoje načrte. Hja, če ne poslušaš prej, lekcija pač udari na bolj boleč način, samo zato, da se zdramiš.
Pa sem se zdramila. Ko so bolečine v grobem popustile, sem se spustila v meditacijo. Sprejemala sem sebe in sprejemala sem vse svoje naravne procese, ki jih potrebujem. V teh dneh to počnem še bolj intezivno.
Drage moje, želim, da se tudi ve česa naučite iz moje zgodbe, želim, da nekaj odnesete preden vas ob »nepravem« trenutku popolnoma odnese. Ker takrat boli bolj.
Če želiš izboljšati svoj odnos do sebe, se mi oglasi in z veseljem, te primem za roko in te popeljem čez tvoj majavi viseči most.
Pozdravček! 🙂
