Ne bom lagala, sama sem obiskala veliko delavnic, predavanj, tečajev, individualnih srečaj z različnimi učitelji in lahko rečem, da mi je vsak dal tista potrebna orodja, ki sem jih v takratnem trenutku še kako potrebovala. Vsak od mojih mentorjev prejme svoj del moje zahvale, ker so mi predali dragocena orodja in znanja, ki jih danes lahko tudi jaz predajam naprej.
Vsekakor drži dejstvo, da je takšna podpora dobrodošla in zelo potrebna, tudi prehojena pot je morda hitrejša, toda vseeno z gotovostjo trdim, da to ni edina pot, če si v tem trenutku mentorja ali učitelja ne moreš privoščiti, ali pa ga morda celo ne želiš.
Izhaja bom iz dejstva, da je danes ljudem dostopno veliko znanja, orodij in pripomočkov, ki so lahko dostopni in zato omogočajo marsikaj. Vem pa tudi, da se kljub temu veliko ljudi še vedno izogiba vsemu temu, ker jim morda ne zaupajo, ali pa imajo za slednje neke čisto svoje in drugačne razloge.
Je pa dejstvo tudi, da nas današnje »ozračje« in pritiski novega časa dobesedno silijo, da pogledamo vase in se tako ali drugače začnemo ukvarjati sami s seboj in se posledično tudi dobro spoznamo. Znanje in tehnologija nista bila še nikoli do sedaj tako dostopni, a hkrati smo se tudi tako zelo oddaljili od svojih naravno danih modrosti, ki jih prejemamo brez računalnikov in ostalih modernih pripomočkov.
Če bi se ljudje bolj zavedali česa vsega so sposobni naši možgani in naše telo, bi bili tudi naši najtežji izzivi zelo enostavno rešeni.
No, pa smo na srečo vedno bližje tudi dejstvu, da se počasi vračamo nazaj k zaupanju v tista znanja, uvide in delovanja, ki so bila skozi preteklost preganjana, a vseeno resnična. Vsak človek v sebi nosi svojevrstnega čarovnika, ki si lahko v vsakem trenutku pričara boljše razpoloženje, če to le želi.
A da se to lahko zgodi, pa kot rečeno, moramo zelo dobro poznati sebe in si predvsem zaupati. Naše lastne zmožnosti so neomejene in če smo se voljni poglobiti, bomo sami zase prejeli svoje prave odgovore. Le mi vemo, kaj nam je zares všeč, kaj nas podpira, kdaj se počutimo dobro, kdaj in zaradi česa smo srečni in umirjeni in podobno. Zelo dobro vemo tudi, kdaj nas je strah, smo žalostni, jezni ali sramežljivi. Vsega tega se zavedamo le mi sami, zato je edino pravilno, da tiste prave odgovore najdemo najprej pri sebi.
Včasih se človek kar navadi drugemu zaupati bolj kot sebi; zelo dobro poznam to fazo, ko sem veliko bolj verjela različnim terapevtom, pa se niti poznali nismo. To obdobje je bilo naporno, a vseeno sem ga morala izkusiti, da sem sedaj prišla do faze, ko še vedno sledim nekaterim učiteljem, a hkrati zase le jaz vem, kaj je resnično in kaj je dobro zame. Naučila sem se poslušati sebe in predvsem sem se naučila zaupati sebi.
Do slednjega pa se pride le tako, da se v tem ves čas zavestno treniraš. In s tem člankom te spodbudim, da pišeš o sebi, da iščeš svoje odgovore zase, da se ves čas sprašuješ o smislu tvojega obstoja in da ves čas stremiš k temu, da postaneš boljša različica sebe, kot si bil/a včeraj.
In ko se enkrat slednjega zaveš s polnim svojem bitjem, potem lahko začneš verjeti, da si pravzaprav le ti tisti, ki si lahko pomagaš sam/a. In še to, prav zares nihče tvoje poti ne more opraviti namesto tebe in zato je pravzaprav zate bolje, da začneš verjeti, da si lahko pomagaš samostojno.
Piši, beri, meditiraj, raziskuj, pogovarjaj se in vztrajaj. Ena izmed dobrih metod je tudi ta, da prisluhneš osebnim zgodbam ljudi, ki so se srečali z izkušnjo podobno tvoji, to ti bo dalo novega vetra in zagona.
Del svoje zgodbe sem delila v videu tukaj, z njim želim navdahniti tudi tebe, da se z veseljem spoprimeš s svojimi izzivi.
Pomagaš pa si lahko tudi s knjigo in priročnikom, ki ju najdeš tukaj.
Pozdravček! <3
