Zgodnje ponedeljkovo jutro je – ko tole pišem, razmišljam o svojih izzivih in občutim nekakšen mir. Tako skladno z dežnimi kapljicami, ki so shladile toplo spomladansko vreme. Čisto poseben občutek je in do sedaj ga nisem bila preveč vajena. Všeč mi je.
Mesec dni nazaj smo se vsi skupaj znašli v vrtincu pretresa, ki ga nismo poznali. Kaj takega nas ni še nikoli doletelo in čisto vsak izmed nas se je znašel v neki svoji stiski, za katero smo mislili, da je v tistem trenutku največja. Znašli smo se sredi kaosa, na katerega smo odreagirali vsak po svoje in vsak v duhu, da dela kot najbolje ve in kot najbolje zna.
Jaz sem se zelo hitro in zelo zavestno odmaknila od novic in vseh prestrašenih informacij, ker sem vedela, da mi dejstva in številke v tistem trenutku ne bodo koristila, niti mi prinesla notranjega miru, ki sem si ga želela vzpostaviti. Korone sem se lotila po svoje. Z veliko meditacije branja in tudi počitka. Potem pa se je počasi v meni začelo prebujati tisto, kar je bilo že nekaj časa pozabljeno, a mi je vedno risalo nasmeh na obraz in mi prinašalo zadovoljstvo. Počela sem stvari, ki jih še nikoli, ali pa res že dolgo nisem. Med njimi se je znašlo tudi petje, pa pečenje slaščic in celo kolesarjenje. Pozabila sem že, kako je na bližnjem hribu in pozabila sem, kako je pisati knjigo… Vse to se je zbudilo, a ni se zbudilo samo od sebe.
Najprej so me čakali trije tedni intenzivne meditacije in soočanja s svojimi strahovi. Določena osebna situacija me je privedla na rob mojih strahov in me dobesedno potisnila čez. Prisiljena sem bila, da sem na določeni točki rekla »F… O..« in se bila prisiljena predati v zaupanje. Popolnoma sem izgubila nadzor nad situacijo, nad svojimi okoliščinami in prav ničesar nisem mogla ukreniti. Bila sem poslana na prisilni počitek in ko sem se končno prenehala upirati sem se sprostila.
Sedaj mi je lažje in sklenila sem, da se dokončno prebijem čez ostanke strahu v tej določeni situaciji, ki me je držal v pesti že toliko let.
Dragi moji, enako želim tudi vam. Posvetite se svojim občutkom in jih prečutite. Spustite jih na plano in bodite z njimi prijazni. Ne zatirajte jih več in ne tlačite jih več vase, saj tako le ustvarjate bombo za neko prihodnje obdobje ali situacijo, ko si resnično ne boste želeli eksplozije. Dragi moji, četudi trenutno vse izgleda tako strašno, imamo vsak dan možnost znotraj svojega doma ustvariti prijetno vzdušje. V rokah imamo to čudežno paličico, da vsak dan znova izberemo, kako se bomo počutili.
Naša stiska je tam, kakršna koli je, vendar pa jo bomo zagotovo lažje prebrodili, če vsak dan poskrbimo za dvig svoje vibracije in počutja. Storite to zase in za ljudi okoli sebe. Najdite način, ki ustreza vam in v katerem uživate. Pomagate si lahko tudi z branjem in pisanjem. Eno izmed zelo koristih orodij najdete tukaj, predvsem pa poskusite najti pozitivno znotraj sebe in tako boste lažje pozitivno videli tudi v svoji okolici.
Pa srečno! 🙂
