Verjamem, da se vam bo zgornji naslov zdel kar malo privlečen za lase, toda čisto iskreno vam povem, da ni. Tako navdušena nad kakšno svojo manifestacijo že dolgo nisem bila, kot sem bila včeraj, zato jo preprosto moram deliti z vami.
Res je, da je manifestacija parkirišča ena izmed tistih začetnih stvari, s katerimi se začnemo igrati, ko gre za proces manifestacije, a vseeno je bila včerajšnja zame tako navdušujoča, ker je bila zaradi tako močne zasedenosti parkirišča, tako zelo očitna.
Z bratoma smo se odpravili na izlet na obalo. Za končno destinacijo smo si izbrali plažo v Strunjanu. Ker nismo bili ravno med najbolj zgodnjimi, smo se najprej soočili z grenko resnico polnega parkirišča in dolgo kolono avtomobilov, ki so v upanju, da vseeno najdejo svoje mesto, že odhajali od tam. V tisti koloni smo se znašli tudi mi in brez posebnega razmisleka, sem ugotovila, da je to primeren trenutek, da poskusim z naročilom parkirnega mesta, kar sem seveda tudi storila.
Ob tem pa je zelo pomembno upoštevati, kakšne so bile moje misli in energija, da se je lahko zgodila kreacija, ki jo bom opisala v nadaljevanju.
Ko sem parkirno mesto »naročila« v vesolje, sem svoje misli preusmerila drugam. Nadaljevali smo pogovor, ki smo ga z mojimi sopotniki imeli pred tem in edina misel, ki je prečkala čezme, je bila sprijaznjenost s tem, da bomo morda morali poiskati kakšno drugo parkirišče, kar v prenesem pomenu pomeni, da nisem bila vezana na rezultat. Vse skupaj je bilo zelo avtomatično in kasneje boste lahko prebrali o razliki med tem, kadar smo in kadar nismo vezani na izid ali z drugimi besedami, ko nimamo ali ko imamo pričakovanja, da se nekaj mora zgoditi na točno določen način.
Pa nadaljujmo od naročila naprej. Kolona vozil se je torej premikala po parkirišču v eni smeri, večinoma predvsem z namenom, da poskusi srečo, a resnično je bila verjetnost skoraj nična, saj je bilo parkirišče razmeroma majhno in popolnoma polno. A že čez kakšno minutko sem opazila, da je do avtomobila tik pred mojim prišel mladenič, za katerega nisem čisto dobro vedela, ali bo iz parkirišča odšel, ali pa je samo nekaj prišel iskat v svoj avtomobil. Ker je bila kolona tako ali tako že stoječa, sem si rekla, da poskusim srečo, vključila smernik in nekaj časa počakala. Še vedno mi ni bilo čisto jasno, kaj točno je gospodič nameraval, a izgubiti nismo imeli prav ničesar. In ko je že kazalo, da ne bo sedel v svoj avtomobil in da je le prišel nekaj iskat, se je že naslednji trenutek s tistim nekaj, sprehodil kar do našega avta in mi v roke pomolil njegov parkirni listek z besedami. »It’s a whole day!« kar je v prevodu pomenilo, da nam je prinesel svoj parkirni listek, z že plačano parkirno za cel dan.
Lepo, kaj ne? Priznam, bila sem popolnoma navdušena. Že dolgo se mi manifestacija parkirnega mesta ni zgodila na tako očiten način in dobili smo še več, kot smo dejansko naročili. Pa tako enostavno je bilo in s tako malo vloženega truda.
Da pa bi to enostavnost lahko potrdila še v istem dnevu, se mi je kako uro za tem zgodila še ena situacija, ki mi je pokazala drug pol. Torej, kaj se zgodi, ko nismo v mirni energiji in kaj se zgodi, ko smo v pričakovanju oz. ko smo obremenjeni s tem, da se nekaj mora zgoditi.
Poleg druženja z bratoma, sem bila za srečanje dogovorjena še s prijateljem in njegovo družino. Z njimi smo se odločili za kavo v lokalu na plaži in zelo hitro smo ugotovili, da je tudi tam vse zasedeno in da v tistem trenutku ni bilo proste mize. Po tem ko sem prijateljema razložila, kako sem si ustvarila prosto parkirno mesto, sta me pozvala, naj nam na tak način uredim tudi mizo. Takrat pa sem sama v sebi ustvarila pritisk, da to pa že moram urediti, saj je enostavno in seveda takoj dobila lekcijo. V tistem trenutku se je zataknilo zato ker sem stopila v energijo pričakovanja, da mizo moramo dobiti. In ker ta energija nikoli ne kreira ničesar dobrega, se mi je zgodilo, da so mi bile pred nosom odvzete kar tri mize, ki bi jih lahko preprosto dobili tudi mi. Pa jih nismo, ker sem se tako zelo trudila, da bi jih…
In po treh neuspelih poskusih, sem se odločila, da odneham. Rekla sem, da se predam in skupaj smo se odločili, da bo »take away« servis čisto v redu za dane razmere. In ne boste verjeli, kaj se je zgodilo v naslednjem trenutku. Sprostila se je miza čisto ob mestu, kjer smo stali mi in se odločali o naslednjem koraku.
Če povzamem, je ključ do realizacije naših želja v energiji s katero ustvarjamo in v nevezanosti na rezultat. Torej, če povem čisto poenostavljeno, se nam nekaj zgodi takrat, ko se spravimo v energijo, da želenega sploh ne potrebujemo več.
Ugotovili smo torej, da je manifestacija pravzaprav zelo lahko, le zabavati se moramo, lahko bi rekli kar, da je otročje lahka. In ni lepšega, kot to, da se učenja manifestacije lotimo kar skupaj z otroci. Kaj če bi še njih vključili v kreacijo parkirnega mesta? S tem se lahko začne njihova pustolovščina, da si bodo kasneje v življenju lahko ustvarili tudi drugačne kreacije.
Odlično orodje za pomoč pri tem so tudi pravljice s CvetličnoVilo Floro. Pravljica, ki je najbolj primerna za slednje nosi naslov CvetličnaVila Flora in milni mehurčki. Najdete jo na povezavi tukaj.
Želim vam veliko zabave pri ustvarjanju in kreiranju sami ali z vašimi otroci.
Pa srečno!
