Moja služba varuške mi daje veliko več, kot sem si mislila v začetku, ko mi je to delo prekrižalo pot. Čisto vsak izmed mojih varovančkov, je bil in še so zame ena velika učna lekcija. Ko opazujem njihovo in svoje delovanje, se velikokrat zalotim svojega naučenega vzorca, ki v tistem trenutku ni ravno potreben. In nekaj podobnega se mi je zgodilo tudi, ko sem s preprosto igrico enega izmed mojih varovančkov hotela motivirati k pospravljanju kred, s katerimi sva pred tem porisala dvorišče.
Moj predlog je bil, da se preizkusiva v tem, kdo bo hitreje pospravil več koščkov krede. In ko sva začela pospravljati krede vsak v svojo posodico, me je malček presenetil, ko je nekaj koškov vrgel v svojo in nato še nekaj koškov v mojo posodico. Moja prva reakcija je bila, da sem mu še enkrat želela razložiti pravila tekmovanja, a ker se za moje besede ni menil in je še naprej krede pospravljal v obe posodici, sem vedela, da ima tokrat on lekcijo zame in ne jaz zanj.
In res jo je imel. Močno lekcijo. Mali fantek je mene učil o sodelovanju, medtem, ko sem jaz njega po mojem nekoristnem vzorcu, skozi preprosto igrico hotela naučiti tekmovanja. Če povem še z drugimi besedami; moja podzavest je kot prioritetni vzorec nosila tekmovanje in zato sem tako delovala tudi v preprosti igri z otrokom. Podzavest malega otroka, pa je bila v tistem trenutku še neokužena, delovala je v skladu z zakoni vesolja, ljubezni in njegova prioritetna naravnanost je bila v sodelovanju.
Mislim, da res ni potrebno poudarjati, da je dogodek zame pomenil kar velik aha moment in mi še nekoliko bolj odprl oči na naše podzavestne vzgibe, ki se jih sploh ne zavedamo, a jih vseeno uporabljamo na dnevnem nivoju. In tako se nezavedno prenašajo tudi na malčke, ki se učijo tako, da posnemajo delovanje odraslih. Fizično in tudi energijsko. To malo bitjece je meni torej pokazalo veliko resnico uspešnega življenja, pokazal mi je moč sodelovanja in enostavno zavrnil nekoristno moč tekmovanja.
Takšni pripetljaji pa zato še toliko bolj potrjujejo resničnost teorije, da so otroci naši največji učitelji, če le želimo biti sprejemljivi za učenja, ki nam jih nudijo. Otroci so pristni in neokuženi, skozi odraščanje pa se od nas naučijo »pravil« delovanja in življenja, ki so lahko zanje koristna ali pa zelo škodljiva. Spodbujam vas in tudi sebe, da otroke opazujemo zares zavestno, ter vas povabim, da se kot odrasla oseba vprašate, kakšen zgled želite biti, kaj želite predati otrokom in kakšno življenje si želite za njih?
Vem, tudi mi smo vse vzorce le prejeli od ljudi, ki so vzgajali in učili nas, a to ne pomeni konca sveta, saj imamo čisto vsak trenutek možnost, da se nekaj starega odučimo in nekaj novega priučimo. In to učenje je lahko zelo preprosto in zabavno, skozi zgodbo, saj pravljice s CvetličnoVilo Floro pomagajo tako otrokom kot tudi odraslim. Z zvočnimi meditacijskimi pravljicami se boste tako otroci, kot tudi odrasli naučili soočiti s svojimi nekoristnimi načini delovanja in tako boste odrasli lahko odličen zgled svojim otrokom, otroci pa bodo z rednim poslušanjem in sodelovanjem svoje izzive razreševali sproti in si tako olajšali čustveno in mentalno plat odraščanja. Še več koristi o uporabi pravljic pa si lahko preberete tukaj.
Pozdravček!
