MičnaCvetlična

Avtogenega treninga sem se naučila pred približno petnajstimi leti, ko sem bila študentka, ki je bila, kot je kazalo, na zelo tankem ledu pred depresijo. Slednjega sem se bala že od otroštva, saj sem odraščala v okolju, kjer je bila ta bolezen prisotna in je povzročila tudi veliko gorja.

Da bi svoje življenje nekako obrnila v drugo smer, sem si pri dvajsetih letih zamišljala prizor, ki sem ga prej videla le v v filmu. In sicer, da bi vsak od nas imel možnost osebnega terapevta, s katerim bi se lahko pogovoril o svojih težavah, slednji pa bi mu jih pomagal razrešiti.

Ta moja ideja je kmalu postala zame resničnost, saj sem prišla do mojega prvega učitelja osebnostne rasti Matjaža. Gospoda danes žal ni več med nami, a vseeno sem mu hvaležna, da mi je takrat predlagal tečaj avtogenega treninga, četudi na prem srečanju pojma nisem imela kaj to je. Pa sem vztrajala in v nekaj mesecih sem se tega čudovitega orodja priučila. Najbolj pa je pomembno to, da ga sedaj znam in imam za celo življenje. Tehnika se ne spreminja in ko jo enkrat znaš, ti pomaga celo življenje. No naj tukaj poudarim, da pomaga le, če jo izvajaš.

Sama sem v avtogenem treningu prepoznala vso in še več koristi. Postala sem bolj optimistična glede moje prihodnosti, topila mi je moje podzavestne travme, hkrati pa mi dala ogromno energije in fokusa, da sem dobro opravljala svoje študijske obveznosti in se kasneje tudi izkazala v službi. Predvsem pa sem s pomočjo avtogenega treninga močno dvignila nivo moje samozavesti in se bolj začela zavedati svoje vrednosti. Vsak korak, ki ga narediš v smeri, da se vzljubiš, je zlata vreden in po eni strani tudi odrešujoč.

In potem so tudi zame prišli težji časi, ko sem stopila v partnerstvo, v katerem sem popolnoma izgubila sebe, kar je pomenilo, da sem prenehala tudi z avtogenim treningom. Namesto, da bi jaz takratnega partnerja naučila dobrih navad za življenje, sem v želji po ugajanju, jaz prevzela njegove slabe. Tukaj ciljam predvsem na slabo prehrano, odmik od osebnostne rasti in gledanje televizije pozno v noč. Vse to mi je precej škodovalo, postajala sem vse bolj nezadovoljna in posledično se je tudi to partnerstvo končalo. To je bilo zame velik udarec, a hkrati tudi trenutek, ko sem sklenila, da vsem tem neuspelim partnerstvom naredim konec. Kaka dva tedna po tem sem izgubila še službo in posledično sklenila, da se umaknem iz agronomije, ki je bila moja primarna panoga in se posvetim osebnostni rasti tako zares in tudi profesionalno.

In tako sem stopila na čisto novo pot in spet postala študentka. Kako zagrizena sem bila. Ko sem opravljala svoje prvo izobraževanje za pridobitev znanja in certifikata za učiteljico o meditaciji, sem opravila vse naloge, ter kdaj še kakšno več, ali večkrat, ker sem v svoji glavi verjela, da bo bolj prijelo. Pa je. S pomočjo meditacije in pisanja kot terapije (Pisanje mi je v navado prišlo že skupaj z avtogenim treningom.) sem ozaveščala svoja notranja in nekoristna prepričanja o sebi in o svetu okoli mene. Pot je bila kar naporna in spoznala sem, da je samospoznavanje proces zaradi katerega smo sploh pristali na zemlji. Posledično sem se ob vsem začela zabavati in tudi izobraževanje mi je bilo zato lažje zaključiti.

Nekaj časa je bila potem meditacija ob pisanju moje primarno orodje. Z njeno pomočjo sem v nekaj letih ozavestila marsikateri vzorec delovanja in mišljenja, ter ga tudi uspešno spremenila. Naredila sem mnogo korakov naprej proti temu, da spoznam, kaj zares pomeni imeti rada samo sebe. A vseeno nisem še bila čisto tam.

Posledično sem se odločila, da iz zimskega spanja obudim tudi avtogeni trening, saj sem vedela, da sem enkrat prej že imela odlične rezultate. No zbudila sem ga tako zelo, da sem se tudi tej praksi želela posvetiti zares. Kar nekaj časa sem čutila klic in očitno je bil dovolj močan, ko mi je pot prekrižalo še mednarodno izobraževanje za terapevtko avtogenega treninga. Že ko sem se samo prijavila, sem v svojem srcu začutila tako močno navdušenje, kot še nikoli prej in tudi to sem vzela kot znak potrditve, da sem izbrala pravo pot.

Dan, ko sem lahko začela učiti mojo prvo učenko je bil zame tako poseben, še lepši pa je bil tisti, ko sva po končanem tečaju pregledali njene rezultate. Bili so namreč odlični. (Prešla je svoje strahove o družini, na delovnem mestu, izboljšala svoje dnevno počutje in z lahkoto uvedla nekaj novih navad oz. rutin v svoje življenje, predvsem in najbolj pomembna pa je psihološka sprememba, da se je v procesu učenja začela bolj ceniti in bolj sprejeti svoje telo in zunanji videz.) Takšna sprememba in to samo zato, ker si je to dovolila. V tistem trenutku sem se počutila ponosno na obe. Nanjo zato, ker ji je šlo tako dobro in nase, ker sem s svojim znanjem lahko prispevala k njeni spremembi, ki bo vplivala, na vse njeno življenje. Ob tem čutim tudi ogromno hvaležnosti.

In z gotovostjo lahko trdim, da je avtogeni trening najboljše orodje za samopomoč.

No seveda pa te ne želim puščati v nevednosti, kaj avtogeni trening pravzaprav je. Naj na tem mestu pripišem še nekaj tehnične razlage.

Avtogeni trening je odlična tehnika za samopomoč in osebnostno rast, pri kateri s pomočjo določenih sugestij dosežemo zelo globoko fizično in psihično sprostitev telesa in uma. Sugestije vplivajo na naše receptorje za stres in jih sprostijo, slednje pa potem vodi v avtogeno stanje oz. t.i. pasivno koncentracijo možganov. Ker pa avtogeni trening ni samo sprostitvena tehnika, ampak na naše telo, um in podzavest deluje veliko bolj globinsko, lahko rečem, da je veliko več kot le dobra sprostitev. Pravijo mu tudi meditacija sodobnega časa, saj nam vadba ne vzame veliko časa, omogoča pa hitre in dobre rezultate. Avtogeni trening topi naše podzavestne travme in nekoristne vzorce, poleg tega pa našemu telesu pomaga, da se pozdravi samo od sebe, tako fizično, kot psihično. Slednje je najlažje razumeti s pomočjo prikaza obliža. Ko se urežemo si namestimo obliž, ki našo rano zaščiti in omogoči telesu, da jo samo v miru zaceli in enako je z avtogenim treningom. Tehnika, na naše telo in um deluje kot obliž, ter omogoča, da telo samo opravi svoje delo.

Če povzamem, je avtogeni trening tehnika, ki jo izvaja uporabnik sam in ne terapevt oz. učitelj. In to pomeni, da ko se tehnike enkrat priučiš, jo znaš za vedno, uporabljaš pa kadarkoli in praktično kjerkoli, kjer si lahko zagotoviš varen prostor za vadbo. To pomeni, da je moj prizor iz filma o lastnem terapevtu postal še bolj živ, saj imamo avtogeni trening ves čas pri sebi in nihče nam tega ne more vzeti. Deluje pa še bolje kot terpevt, saj nam o naših izzivih ni potrebno govoriti, avtogeni trening jih le tiho razreši.

Verjetno mi na tem mestu potrdiš, da je to ena izjemna novica, in če se avtogenega treninga želiš priučiti, se mi oglasi na e-mail:  maja@micna-cvetlicna.si

Pozdravček!

Maja – MičnaCvetlična