Upam si trditi, da so naši odnosi en velik učni poligon, ki nam streže z vsemi vrstami lekcij in preizkušenj. Tudi zame se največje šolanje dogaja prav na področju odnosov. Toliko sem se že naučila in zdi se mi, da se še vedno moram veliko naučiti, vseeno pa s teboj želim deliti eno veliko učenje, ki je meni precej spremenilo pogled na odnose, še posebej na tiste za področje partnerstva.
V teoriji sem dolgo časa brala in poslušala o dejstvu, da je bolj pomembno to, kako se ob nekom počutimo in ne, koliko nam je ta človek všeč. Večino časa, se mi je to zdelo dokaj logično in v resnici se niti nisem spuščala do globin, kar je pomenilo tudi to, da zapisnega nisem čisto zares dojela. Vse dokler nisem spoznala, da morda vse skupaj ima nek globlji pomen.
Dolgo časa sem ljudi okoli sebe izbirala na podlagi tega koliko so mi všeč, a sem posledično velikokrat prezrla nespoštljivo obnašanje ali drugačne rdeče zastave, ki pa so mi v resnici jemale energijo. A se tega s pogledom skozi rožnata očala dolgo časa nisem zavedala.
Ko pa sem končno doživela tisti pravi aha moment in ta rožnata očala snela, pa so se stvari začele spreminjati. Postala sem bolj zavestna v odnosih in jih opazovala. Slednje počnem še danes. Ko sem v interakciji z določenim človekom sem pozorna na njegov ali njen odnos do mene. Sama sem mnenja, da moramo biti do drugih ljudi spoštljivi. To vem že dolgo ? Nisem pa vedela, kaj pomeni biti spoštljiv do sebe. In zato sem v odnosih dopuščala marsikaj. In ko sem z leti osebnostno rastla, pridno meditirala, pisala, delala avtogeni trening in tudi druge vaje, ki so krepile mojo samozavest in mi gradile mojo pravo osebnost, sem se naučila spoštljivosti tudi do te mere, da v odnosih določenih stvari ne dopuščam več.
Predvsem pa, kot rečeno, opazujem vsak odnos in hranim le tiste, ki so tega vredni. V kolikor je nekdo do mene nespoštljiv in se jaz ob njem ali ob njej ne počutim dobro, potem se s takim človekom ne ukvarjam več prav veliko. Zgodilo se mi je tudi že, da sem obtičala v kakšni situaciji, kjer iz stika ni bilo možno kar takoj oditi. V takih primerih sem se včasih res trudila, da bi pogovor stekel, ali da bi ublažila tisti neprijetni občutek v trebuhu. To me je stalo ogromno energije in iz takih situacij sem vedno izhajala kot ožeta cunja.
Sprememba, ki jo je prineslo moje spoštovanje do sebe, pa je majhna vaja, ki jo sama poimenujem vračanje energije vase. Četudi se zgodi, da ne morem takoj oditi iz situacije, se s pogovorom ne trudim več, temveč popolnoma sprejmem stanje v tišini. V naslednjem koraku v mislih svojo energijo potegnem vase, če se spomnim stisnem še mišice medeničnega dna, vsekakor, pa z drobnim gibom, ki sem ga ustvarila sama, okoli sebe naredim energijsko zaščito, ki ohrani mojo energijo tudi takrat, ko so ob meni ljudje, ki niso ravno biseri v odnosu do mene.
Zgornja vaja mi je koristila že mnogokrat, sem pa opazila tudi, da se v zadnjem času ob meni pojavljajo kvalitetnejši ljudje, s katerimi pletem odnose, ki so spoštljivi in popolnoma drugačni od tistih v preteklosti.
Kaj pa storiti v trenutkih, ko iz nekega odnosa, kar ne moremo in ne moremo oditi, ali pa ga izpustiti?
Takrat vztrajamo pri osebnostni rasti še naprej. Krepimo se toliko časa, dokler ne pridemo do točke, ko smo dovolj močni, da določene odločitve sprejmemo in tudi izvedemo.
Če želiš sebe okrepiti in povečati svojo samozavest, potem je avtogeni trening odlično orodje, ki ti pri tem pomaga. Več informacij o tečaju izveš na povezavi tukaj.
Pozdravček!
Maja – MičnaCvetlična
