Sedela sem na robu obale, poslušala šumenje morja in razmišljala o sebi, o svojem delovanju in o občutkih krivde, o katerih sem zjutraj brala v knjigi Life loves you. . .
Potopila sem se v svoja pretekla prepričanja in še enkrat občutila krivdo, ki sem jo vsa leta svojega življenja zelo vestno nosila s seboj. Krivila sem se za stvari, ki sem jih, ali pa jih nisem naredila. Za stvari, ki sem jih občutila ali pa jih nisem, pa se je zdelo, da bi jih morala.
Vedno je bila za menoj misel, da bi nekaj lahko naredila drugače, bolje, . . . Bolje in drugače za koga?? Sedaj vem, da je ta drugače pomenil ugajanje drugim, če bi ga upoštevala in izvedla, bi me odrešil “napake,” v odnosu do drugih.
Pravzaprav je šlo da dejstvo, da sem na vsak način želela biti dobra, sprejeta in ljubljena in če sem hotela vse to, sem morala ugajati in ustrezati. Sprejeta sem bila samo takrat, kadar sem naredila tako, kot so želeli drugi, če pa sem delovala kako drugače, (hote ali nehote) sem kasneje občutila krivdo. . . Krivdo, ki pa me je le opozarjala, da nečesa vseeno ne počnem prav.
No, zagotovo pa sem ravnala prav, ko sem se s svojim občutkom soočila v meditaciji. Ugotovila sem, da mi je bil ta občutek pravzaprav položen v zibelko in da sploh ni moj. Šlo je za podzavestno prepričanje, ki sem ga dobila ob svojem rojstvu in pravzaprav ne pripada meni. Ko sem slednje ozavestila, sem občutila olajšanje. Tako sem lahko spustila in odpustila vse, kar mi ne služi več.
Zavedanje, da se večino podzavestnih občutkov pravzaprav priučimo v procesu odraščanja, me je močno osvobodilo. Vedenje, da imam vselej možnost izbire in da občutek sprejetosti ne prihaja od zunaj, ampak iz moje notranjosti, me dela živo. In tako osvobajajoče je, ker vem kako ravnati, ko se občutek krivde spet prikrade, da bi me testiral. Takrat ga preprosto sprejmem in zavestno opazujem kje je nastal. Poiščem njegov izvor, ki ga potem ljubeče spustim od sebe.
Dragi moji, predlagam vam, da tudi sami raziščete svoje občutke krivde. Pojdite pogledat v svojo preteklost, v svoje otroštvo in ko boste našli vzrok, se bodo vaša občutenja obrnila v pozitivno. Naslednja naloga pa je spuščanje in odpuščanje vsem vpletenim akterjem. S tem se boste dokončno spravili iz zapora krivde, ki nima prav nobenega pozitivnega vpliva, razen tega, da vas opozarja, da je nekaj potrebno spremeniti.
Pri vašem raziskovanju si lahko pomagate s priročnikom, Kako iskati omejujoča prepričanja. Pri vsem tem, pa se seveda poskusite tudi zabavati. Če dodamo še kanček sproščenosti in hvaležnosti, naše delo postne lažje in še bolj osvobajajoče.
Pa Srečno. 🙂
