Ko sem urejala moje zapise, sem med neobjavljenimi našla prigodo, ki očitno danes mora ven. Tako dolgo se mi je »valjala« pod rokami in prikazovala v vsaki mapi, ki sem jo odprla, da očitno enostavno danes hoče na plano. Zgodila se mi je že v času mojega bivanja v Londonu in je v meni še bolj potrdila misel o tem kdo sem in da resnično želim delovati dobro in s spoštovanjem do drugih ljudi in do njihovega dela.
V času moje odsotnosti je za pošiljanje knjige Izgubila sem tebe, a našla sem sebe, skrbela moja mami. V najini komunikaciji pa je očitno prišlo do manjšega šuma, zato je knjigo eni »naročnici,« pomotoma poslala brezplačno. Namesto s plačilom po povzetju, je šla knjiga na njen naslov samo s priporočeno pošiljko. Gospe sem napisala prijazno sporočilo, če bi lahko plačilo poravnala preko TRR in jo prosila za razumevanje zaradi nastale situacije.
Resnici na ljubo, sem pričakovala njen odziv in zato se mi je zdelo nadvse zanimivo, da mi gospa sploh ni odpisala. Knjigo je zagotovo dobila, saj je bila poslana s priporočeno pošiljko in zelo negativno me je presenetilo dejstvo, da se zanjo ni niti zahvalila. Prevzela sem odgovornost, da se z mami nisva dobro razumeli, sprejela sem tudi dejstvo, da sem knjigo naročnici podarila, nisem pa mogla razumeti dejstva, da ni bilo nobene zahvale. In bolj, ko sem razmišljala o tem, kaj se moram iz situacije naučiti, manj mi je bilo jasno.
Za lažje razumevanje se mi je zgodila izkušnja, ki mi je prikazala sliko še iz druge perspektive in mi nastavila ogledalo in neke vrste test, kako bom ravnala jaz in kako želim, da ljudje ravnajo z menoj.
Z otroci, ki sem jih takrat čuvala, smo šli v park na glasbeno predstavo. Seveda je ta predstava plačljiva in zgodilo se mi je, da nisem imela s seboj dovolj gotovine, da bi predstavo plačala v celoti. Žal sem to ugotovila šele na koncu predstave. Stopila sem do glasbenika in se mu opravičila, ter ga prosila za pomoč pri iskanju rešitve za nastalo situacijo. Bil je prijazen in mi ponudil, da razliko plačam naslednjič. In ta naslednjič je prišel ravno nekaj dni po moji prigodi s knjigo. Ko sem tako razmišljala o vsem skupaj, sem konec koncev tudi sama imela dve možnosti. Lahko bi na moj dolg »pozabila« in plačala samo redno ceno predstave za tisti dan, a sem izbrala drugo pot, plača sem dolg in celotno predstavo za tisti dan, saj je to bilo to po mojem mnenju edino pravilno in korektno, v prvi vrsti do glasbenika, ki se s svojim delom trudi za vse nas in je bilo edino logično, da je za svoje primerno nagrajen.
Po drugi strani, pa je bilo slednje korektno tudi do mene same. Saj tako kot delujem sama, enako se mi v življenju tudi vrača. Dogodek s knjigo mi je pokazal jasno in lepo ogledalo, česa si jaz ne želim in kako pomembno je povrniti energijo za storitve in stvari, ki jih nekdo ustvari za naše skupno dobro.
Lahko se je narediti neumnega in prezreti plačilo in včasih se mi zdi, da je to kar nekako v naši naravi… »imeli bi, a plačali nebi.« Zakaj je temu tako, sem ugotavljala dva tedna nazaj v prispevku tukaj in v videu tukaj. Spustila sem se tudi v meditacijo in v svoji podzavesti čistila nekoristna prepričanja, ki so bila na poti.
Pokazal se je odgovor, ki prikazuje iluzijo o pomanjkanju. Z neplačevanjem ustvarjamo in polnimo iluzijo pomanjkanja. S tem, ko denar zadržujemo pri sebi, ga blokiramo in v vesolje sporočamo informacijo, da ga pravzaprav ne potrebujemo, posledica tega pa je seveda, da nam vesolje denarja potem v resnici tudi ne dovaja. To prepričanje je zelo trdovratno, tudi mene je pahnilo v njegovo raziskovanje in odpravljanje, posledično pa sem za vas ustvarila super elektronski priročnik, Kako iskati omejujoča prepričanja, ki vas bo skozi sistematična vprašanja vodil, do vaših skritih blokad in vam jih tudi pomagal odpraviti. Kliknite na povezavo tukaj in začnite čistiti svoje omejitve. .
Pozdravček! 🙂
