Ples in petje v folklorni skupini sta bila zelo pomemben del moje bližnje preteklosti. Posledično pa zraven sodi tudi zanimanje za narodno zabavno in ljudsko glasbo. Ne morem reči, da sem ravno velika oboževalka te zvrsti, a ne morem je tudi zanikati, saj do te glasbe čutim predvsem spoštovanje. Seveda s tem, ko pišem o spoštovanju, ne mislim vsega in vseh izvajalcev, temveč tiste, ki so pustili sled, tisto pozitvno seveda.
Kak teden nazaj sem imela srečo, da sem si lahko ogledala muzej, ki so ga pripravili v čast in v spomin Lojzetu Slaku. Ko smo si ogledali video prispevek o njegovi glasbeni poti, se mi je ježila koža in solze ganjenosti so mi silile na oko. Navdihujoč je bil prikaz, ko se je kot majhen deček na skrivaj učil igrati na stričevo harmoniko, do velikega preskoka, ko je igral več tisoč glavi množici. Neprecljiv trenutek, ki me je odpeljal v razmišljanje o tem, kako se vseeno najdejo ljudje, ki se do slovenske glasbe obnašajo prezirljivo in zaničljivo.
Večkrat sem namreč že bila deležna vihanja nosov nad slovensko narodno zabavno glasbo, ki je bilo večinoma neupravičeno. Že res, da je prisotno precej balasta, ki ni vredno poslušanja, toda takšen balast se, bodimo iskreni, dogaja v vseh zvrsteh. Upoštevm dejstvo, da imamo ljudje različne okuse in interese, a ni prav, da nekaj kar nam ni všeč, kritiziramo in zaničujemo.
Ko sem še naprej razmišljala o tem, zakaj ima slovenska narodna glasba velikokrat tako negativen splošni priokus, se mi je posvetilo, da razlog leži v kolektivni zavesti. Harmonika, sploh diatonična je bila v preteklosti nespoštovana, pripisovali so jo vaškim veselicam, kjer se je zbiralo predvsem kmečko prebivalstvo. Odnos do kmeta, pa žal vemo kakšen je bil skozi zgodovino. Še sedaj velikokrat slišim, da je kmečko prebivalstvo manj vredno, se ne zna obnašati in podobno. V slednje se ne bom posebej spuščala, a lahko rečem, da je takšno mnenje neupravičeno in vesela sem, da obstajajo ljudje, ki se na vso moč trudijo to mnenje ovreči.
Nekateri imajo veliko povedati tudi o veselicah, ki se dan danes še vedno dogajajo. Ne bom oporekala, da se tam zgodi marsikaj, a bistvo, ki ga želim izpostaviti, je, da sem imela pred kratkim možnost obiskati nek koncert skupine z drugo glasbeno zvrstjo, ki naj bi bil oh in sploh waw… No, glasba je že bila poslušna, a vzdušje, ki je bilo tam, je bilo daleč od tega kar bi bilo pričakovati od ljudi, ki naj bi se imeli za nekaj več.
Člani skupine na odru so svoj govor med skladabmi zapakiralni nekoliko prostaško. Pod odrom so skakale pijane oboževalke, ki so ustvarjale patetičen prizor. Nekakšno valovanje gor in dol. Lahko bi rekla, da je bilo vse skupaj še veliko slabše, kot na vaški veselici in v prid temu lahko povem, da tam vsaj vidiš ljudi plesati in nekateri so prav odlični.
Odkar sem folklorno dejavnost postavila na stran tudi veselic ne obiskujem več, vseeno pa ohranjam spoštovanje do slovenske narodne glasbe. Lojze Slak in Slavko Avesnik sta pustila veliko sled. Mnogi novodobi izvajci se jima danes želijo približati in dam jim svoje priznanje ter spoštovanje.
No, pa da se vrnem nazaj k narodno zabavni glasbi, ki bi morala biti nacionalni ponos, pa to velikokrat ni. Razlog za slednje, kot sem že omenila tiči v kolektivni zavesti, v katero je kot rečeno vsajeno prepričanje o manjvrednosti. Temu v prid govori tudi dejstvo, da na nacionalnem radiu dolga leta diatonične harmonike sploh niso predvajali. Ustvaril se je podzavestni vzorec, ki se hote ali nehote prenaša iz roda v rod.
Vprašam se, kaj lahko jaz storim, da bi se to ovrglo? Lahko ozaveščam in opozarjam, da pogledamo kaj se v resnici dogaja v naših glavah. Odkrito si priznajmo kakšen je naš odnos, do stvari, ki bi jih morali spoštovati? S tem ne mislim samo slovenske narodno zabavne glasbe, temveč tudi vse ostale dobrine, ki so nam dane. Smo zmožni v vsem videti spoštovanje, četudi tega ne uporabljamo ali ne potrebujemo? Smo zmožni dojeti, da nekomu ravno ta stvar, ki nam ne pomeni ničesar, rešuje življenje?
Bodimo iskreni sami s seboj in zavestno poskušajmo najti spoštovanje, do stvari, ljudi, dogodkov in dobrin, ki si ga v splošnem zaslužijo. In slovenska glasba sem zagotovo sodi. Brez skrbi, ne silim vas v poslušanje, le spodbujam vas, da nehate vihati nost, v kolikor ste do sedaj ga.
Seveda pa pri tem pomaga tudi transformacija podzavestnih prepričanj, pri kateri vam bosta pomagala knjiga in priročnik, ki ju najdete tukaj.
Pozdravček! 🙂