Ne dolgo nazaj sem slišala nekoga reči, da ima svoja čustva kar pod nadzorom. Njegove besede so me malo prestrašile, saj sem v tistem trenutku lahko prepoznala njegovo močno iluzijo o nadzoru čustev in še večjo čustveno labilnost. Ko nam je cilj nadzorovati svoja čustva, takrat smo v veliki zagati, a žal velika večina ljudi še vedno deluje tako, samo zato, ker je tako naučena.
Ljudje nadzirajo svoje čustvovanje, izražajo le lepe misli, veselje in tista čustva, ki jim rečemo, pozitivna, ravno nasprotno pa je pri tistih, bolj napornih, kot jim raje poimenujem sama. Obremenilna čustva največkrat potlačijo, ali pa izrazijo na nepravi način, ki je škodljiv tako za njih same, kot tudi za ljudi okoli njih.
Če še vedno tlačite svojo jezo, strah, žalost in podobno, največjo škodo delate sami sebi. Vse to, se bo nekega dne moralo izraziti in največkrat je to skozi telesno bolezen. Prav vsem bi priporočala v branje knjigo Telo je tvoje, avtorice Louise L. Hay, v kateri nazorno razloži miselne vzorce za posamezno bolezen. Če boste opazovali svoje telo in primerjali svoje delovanje in mišljenje z napisanim v tabeli, vam zagotavljam, da boste presenečeni. Potlačena čustva se izražajo tudi skozi gledanje grozljivk, nasilnih vsebin in podobno.
Torej nadzorovanje čustev, kot smo ugotovili vsekakor ni dobra odločitev. Dela škodo nam in tudi drugim, zato je bolje, da se naučimo svoja čustva izražati v nadzorovani obliki. Pa bom razložila kar na primeru, da se ne zapletemo v napačno razumevanje.
Zelo ste jezni na svojega partnerja, ker je spet pozabil na vajino obletnico. Ko se vam prikaže pred očmi, ga napadete z besedami: »ti si spet pozabil, grozen si, nimaš me rad« in podobno. Skratka vaša jeza, bes in žalost se izražajo skozi očitke ti, ti, ti. Tukaj gre za izbruh, ki vaju s partnerjem še bolj razdvoji. Vaša možna reakcija bi lahko bila tudi, da obmolknete in svojo žalost ter jezo potlačite. (PS: V tem sem bila mojster jaz.) Ničesar ne rečete, ali pa samo tiho in užaljeno momljate ter s tem spet ustvarjate razdaljo.
Imamo pa še tretjo možnost, to je izražanje čustev. V tem primeru gre za globok vpogled vase ter prepoznavanje svojih potreb in svojih občutkov. Torej, kako se vi počutite, ker je vaš partner spet pozabil na nekaj tako pomembnega. Izprašajte sami sebe po teh občutkih in poskusite najti tudi izvor tega, torej kdaj v preteklosti, morda v otroštvu ste se že tako počutili. Predihajte se in potem ta svoja občutenja tudi jasno in razločno izrazite. »Prizadelo me je, da si spet pozabil na najino obletnico, žalostna sem in jezna. Ob tem občutim pomanjkanje ljubezni, pozornosti in spoštovanja iz tvoje strani do mene. Želim si, da bi to lahko skupaj popravila in da bi se lahko ob tebi počutila bolj sprejeto. Kaj lahko oba narediva drugače?«
Ko boste skozi svoje izražanje resničnih in globokih občutkov priznali svoje šibkosti, se bodo stvari obračale v drugo smer, saj ljudem, ki vas imajo radi in ki so pravi za vas, ne bo vseeno, da so vas prizadeli. Tudi sami se bodo naučili lekcije in v prihodnje se bodo bolj potrudili. Ko ob tem pokažete še proaktivnost in voljo, da skupaj nekaj spremenite, je učinek še toliko boljši.
Naj pa ob tem še opozorim na drugi možni scenarij; lahko se zgodi, da vas ljudje ob tem, ko jim boste povedali za svoja resnična občutenja, ne bodo razumeli. To pomeni, da v tem trenutku niso na enaki stopnji čustvenega razvoja, kot ste vi sami. V tem primeru, obstaja velika verjetnost, da se bodo vaši odnosi ohladili. Želim, da veste, da je tako prav. Skozi osebnostno rast se spreminjamo in če se ljudje okoli nas ne spreminjajo skupaj z nami, nas lahko zavirajo in v slednjem primeru moramo take odnose ljubeče izpustiti iz svojega življenja. Dovoliti jim moramo njihov razvoj tak kot je, ter jih brezpogojno ljubiti na daljavo.
Še več takih vsebin, pa najdete tukaj.
Pozdravček! 🙂
