Ponedeljkovo jutro je in jaz sem se že včeraj zvečer odločila, da bom danes nekaj storila drugače.
Pred nekaj meseci sem imela večjo težavo z ustvarjanjem jutranje rutine v smislu, da bi svoj dan začela bolj zgodaj in posledično bila bolj produktivna. Enostavno ni in ni šlo. Delavnik sem redko začenjala pred 9 uro, ali pa celo še kasneje, že na 10 uro je šlo. Z vstajanjem nikoli prej nisem imela težav, saj sem že od nekdaj jutranji človek, sem jih pa imela sedaj. Četudi sem se zbudila zgodaj, sem običajno poležavala toliko časa, da sem zaspala nazaj in se potem zbudila še bolj povožena, kot sem bila, preden sem zvečer legla spat. Nič mi ni šlo dobro od rok in sama sebi sem šla kar malo na živce. Potem pa sem se nekega dne odločila, da želim nekaj spremeniti in v svoji glavi začetek delovnika premaknila na osmo uro. Šlo mi je kar dobro, včasih bolje, včasih pa tudi ne, a sem vseeno poskušala rutino čim bolje izpeljati vsako jutro. Nekoliko sem se drugače organizirala in je šlo.
Danes pa sem dan začela z uvajanjem še ene nove “rutine”. Pravzaprav zato, ker sem opazila, da mi je stara postala nekako samoumevna in mi ne prinaša prav nobenega vznemirjenja več. Zadala sem si, da svoj delavnik prestavim še na eno uro bolj zgodaj. Danes mi je uspelo v pisarno priti že nekaj minut čez 7, kljub temu, da sem vse stvari, ki jih opravim zjutraj, preden grem od doma, opravila v enaki kvaliteti, če ne še boljši, kot običajno.
Zakaj je temu tako?
No prvi razlog je zagotovo ta, da sem nedeljo namenila počitku. Tako kot sem si počitka želela včeraj, si ga že dolgo nisem. Naprej me je gnala tudi misel, da sem se preselila v čisto svojo mini pisarnico v našem Coworkingu, kar mi spet predstavlja nekaj novega in drugačnega. Ugotovila sem, da četudi ves čas stremim k ustvarjanju rutine po tem, ko je ustvarjena, kaj hitro ugotovim, da me slednja začne dolgočasiti. Zares me dolgočasijo stvari, ki se ponavljajo, zato si resnično prizadevam, da spreminjam vsaj tiste malenkosti, ki me polnijo in mi naredijo dan lepši in prijetnejši.
Potrudim se, da dan začnem s stvarmi, ki mi dvigujejo vibracijo in nivo pozitivne energije. In na prvem mestu sta pisanje in razčlenjevanje mojih občutkov ter meditacija. Vsak dan znova v svoj blok napišem nekaj vrstic o tem, kakšen je moj dan in si ga tako še malo bolj začinim. Vsak dan sproti se odločim, da želim žareti in po večini mi tudi uspe. Odločim se, da bom dobre volje in ko pride situacija, ki takšno odločitev postavi na test, jo prediham in si v mislih ponavljam svoje najljubše afirmacije, ki jih prilagajam glede na potrebe tistega dne ali obdobja. (Predlagam uporabo kratkih in enostavnih afirmacij, ker si s tem olajšamo ponavljanje.)
Pisanje kot terapija in meditacija me spremljata že 13 let in v tem času sem se ravno zaradi tega o sebi naučila marsikaj, predvsem pa dejstva, da je možno, da se lahko preprosto odločimo, da smo srečni.
Kako pa slednje potem v resnici tudi dosežemo?
Z zavestnim delovanjem. Ko tehnike osebnostne rasti uporabljamo iz dneva v dan, nam slednje koristijo v tistem trenutku in tudi na dolgi rok. Ko jih izvajamo se torej bolje počutimo takoj, razrešujemo pa tudi podzavestne vzorce, ki so nas v svoj oklep ujeli v preteklosti. Pa še nekaj je, ko tehnike osebne rasti prakticiramo pred otroci, to pomeni, da nas slednji opazujejo. In kaj je lepšega, kot biti svojemu otroku, vnuku, nečaku, ali malemu prijateljčku najboljši zgled?
Nekaj tehnik, ki so namenjene odraslim, najdete v knjigi in priročniku tukaj, zvočne meditativne pravljice s CvetličnoVilo Floro, ki so na voljo v slovenskem in angleškem jeziku pa najdete tukaj.
Uživajte v raziskovanju svoje notranjosti z namenom, da se boste lahko čisto vsak trenutek preprosto odločili za srečo.
Pa srečno!
