Se tudi ti večkrat znajdeš v situaciji, ki ti vzame samozavest in začneš dvomiti vase in v svoje sposobnosti, ali pa prilagajaš svoje misli, besede in delovanja, da bi te okolica sprejela?
Se močno zavedaš, da je neko delovanje ali razmišljanje močno neskladno s tvojimi željami, pa se prilagodiš, ker imaš sicer občutek, da te vsi zavračajo?
Naj ti povem, da sem se s tem občutkom sama srečevala kar naprej in še vedno se znajdem na testu, ko najmanj pričakujem. A razlika med mojim preteklim delovanjem in razmišljanjem je precej očitna in predvsem koristnejša zame, zato bi to zavedanje in znanje rada delila s teboj, ker sem prepričana, da ti lahko pride prav, ko se znajdeš na testu.
Želim ti sporočiti, da s svojimi nenavadnimi občutenji zagotovo nisi sam/a, zato si le vzemi nekaj svojega časa in preberi spodnji zapis, ki ti lahko zelo spremeni pogled nase.
KAJ JE MANJVREDNOST?
Občutek manjvrednosti se pojavi v trenutku, ko se znajdemo v situaciji, ki je za nas nova, drugačna in nepoznana, a se nanjo ne odzovemo s samozavestjo in z radovednostjo, temveč nasprotno. Situacija, misel ali dejanje nas razžalosti, razdraži, nam vzame pogum, ali kaj podobnega. Takrat se počutimo slabše od drugih za katere menimo, da se lahko primerjamo z njimi, počutimo pa se tudi nesprejete, stopnjuje pa se tudi splošni občutek, da nismo dovolj in da nismo dovolj dobri.
Mislim da lahko rečemo, da se nam bodo takšni in drugačni izzivi, ki bodo preizkušali naš notranji mir dogajali ves čas, zato se mi zdi pomembno, da se naučimo »pluti po nemirnem morju« in ne da, predvsem zaradi strahu, »ostajamo v pristanišču«.
Pa začnimo na začetku: Najprej se prenehajmo primerjati z drugimi in stremeti k temu, da moramo ugajati in biti sprejeti za vsako ceno. Slednje nas bo vodilo do prvega koraka, ki je zagotovo to, da postanemo zavestni opazovalci svojega notranjega počutja. Ko prepoznavamo svoja čustva, to pomeni, da se jih zavedamo in ko se zavedamo, to pomeni, da smo dobili tudi lepo priložnost, da jih predelamo in spustimo od sebe.
Ko smo svoje počutje ozavestili, si dovolimo občutiti vse, kar se znotraj nas dogaja. Sprejmimo, da nam je dovoljeno čutiti tisto, kar se pač pojavi in se ne obsojajmo, če nam naša čustva niso všeč. Obstaja velika možnost, da se bomo soočili še z občutkom krivde; tudi to je del nas, zato je prav, da sprejmemo tudi tega.
Dati sebi dovoljenje, da smo dovolj dobri, tudi z vsemi občutki, ki so v naši okolici velikokrat težko sprejemljivi, je po vsej verjetnosti novo za marsikoga, vseeno pa je zelo osvobajajoče, ko si iskreno pogledamo v oči in spoznamo ta del svoje lastne vrednosti.
S priznanjem smo že stopili korak bližje k razreševanju in opuščanju te mentalne in čustvene podzavestne zanke, ki je za mnoge ljudi zelo trdovratna.
Res je, ne čaka nas najbolj enostavna naloga, a je vredna vsake akcije, ki smo jo pripravljeni storiti v nadaljevanju.
Po ozaveščanju je na vrsti sanacija. Najlažje to storimo z meditacijo. Meni osebno se je odlično izkazal tudi avtogeni trening, vsekakor pa moramo najti metodo, s katero se bomo lahko poistovetili in jo opravljali motivirano in z veseljem, četudi se nam bo kdaj zdelo težko, odveč, ali celo nemogoče.
Ko sem se prepisovanja starih vzorcev lotila jaz, sem zaprla oči in najprej z globoki izdihi izpihovala neprijeten občutek, ki sem ga želela transformirati. Ko sem začutila olajšanje, sem z globokimi vdihi v svojo podzavest vnašala nov vzorec mišljenja. Oblikovala sem si kratke afirmacijske stavke, s katerimi sem se lahko poistovetila in so mi omogočali enostavno ponavljanje. Naj jih za primer nekaj naštejem:
Varna sem. / Ljubljena sem. / Sprejeta sem. / Vredna sem. / Dovolj dobra sem. … Seveda pa si oblikujte svoje stavke za namen, ki ga potrebujete.
Predlagam da so stavki kratki in jasni in da si na enkrat izberete en ali morda dva stavka. V primeru, da jih je preveč, se lahko hitro izgubimo in posledično tudi hitro odnehamo.
Kot zadnji korak pa sledi ponavljanje vaje. Koliko časa? Toliko, da v celoti ne prepišemo starega vzorca in o sebi ne začnemo razmišljati drugače. Tako zares. Ko se bo prepis zgodil v celoti, se bomo nekega dne preprosto zavedli svoje nove miselnosti o samem sebi in od takrat naprej je ne bo premaknilo nič več. Dokler pa na dražljaj iz okolice še vedno reagiramo, takrat vemo, da nam stare miselnosti žal še ni uspelo zamenjati.
Pri tvojem podvigu ti želim veliko uspeha, pošiljam ti vso podporo, kar je premorem poslati, v kolikor pa je potrebuješ še več, sem ti seveda na voljo tudi individualno. Tukaj izveš več.
Želim ti vse dobro in se bereva kmalu.
