Teče čisto običajen dan, zbudiš se relativno dobre volje, nič kaj posebnega se ti ni še pripetilo in odpraviš se svojim vsakodnevnim aktivnostim naproti. Tvoj dan nekaj časa še vedno mineva dokaj normalno, ko kar na enkrat v svojih prsih in v trebuhu začutiš stiskanje, po tvojih mislih pa se začnejo sprehajati prestrašene misli.
Ponavlja se ti misel in dvom, na katerem delaš že toliko časa, za katerega si bil/a prepričan/a, da je že del preteklosti, da ti ga je uspelo predelati… Pa se zaveš, da je še vedno tam, … Kako je to mogoče, ko pa se že toliko časa ukvarjaš z njim… !?
To je lahko strah, da te nihče ne sprejema, strah da bi se tvojim dragim kaj zgodilo, strah kako boš plačal/a vse potrebne račune in obveznosti, morda je to strah, da nisi dovolj dober/a, da ne bo nove službe, ali pa da ti ne bo uspelo uspešno zaključiti šolanja,…
Vseh teh možnih strahov je ogromno, pravzaprav ravno toliko, kot je nas ljudi, zato verjetno ni potrebno nadaljnje naštevanje in sem pravzaprav prepričana, da se razumeva, kaj želim povedati.
Na tem mestu bi s teboj rada delila razumevanje, ker se je in pravzaprav se še tudi meni dogajajo takšne miselne in čustvene akcije kar pogostno. Zato bom tebe in mene soočila z jasnim dejstvom, da bo tako verjetno kar ostalo za vedno.
Ni namen, da dosežemo stanje brez pretresov in težkih občutkov, temveč, da se vsa taka stanja in trenutke naučimo obvladati oz. da se jih naučimo sami sebi olajšati.
In zdaj se verjetno že sprašuješ kako, kaj ne?
No seveda obstaja mnogo različnih tehnik. Pomagaš si lahko z meditacijo, pisanjem, avtogenim treningom in podobno. Danes pa bom s teboj delila eno vajo, ki jo lahko uporabiš kadarkoli in kjerkoli, učinkuje pa takoj.
Torej, ko se zaveš, da se znotraj tebe spet pojavljajo težki občutki, ki so prepleteni s strahovi in negativnimi mislimi, se najprej postavi v vlogo zunanjega opazovalca svojih misli in občutkov. Resnično z njimi še ne počni ničesar drugega , kot le opazuj in definiraj. Torej v smislu; čutim napetost v trebuhu, razmišljam pa o tem in tem, strah me je, žalosten/a sem, ali pa jezen/a sem in podobno,… Bodi kar specifičen/a in si potem dovoli biti v tem stanju, oz. si daj dovoljenje, da so tudi taki občutki del tebe in da sedaj so tam. Sprejmi jih kot tvoj smerokaz in ne kot nekaj napačnega.
Že s tem, ko vse občutke znotraj sebe sprejmeš kot del sebe, se ti zgodi olajšanje. Poskusi in se mi oglasi, kako je bilo do sem.
Po sprejemanju pa pride še čas za dodatno sprostitev, ki jo lahko dosežeš z globokim dihanjem. Med tem, ko izvajaš dolge in globoke vdihe in izdihe, se še potolaži in še pohvali zraven, za vse dosedanje delo, ki si ga vložil/a vase.
Kot rečeno sta zavedanje in predihavanje dve zelo preprosti stvari, ki ti pomagata praktično takoj, zato se ju le loti z vsem veseljem. Če pa potrebuješ še kakšen dodaten nasvet ali pomoč, se mi pa le oglasi.
Svoje vprašanje pa lahko pustiš tudi v komentarju in morda tako pomagava še komu, ki se sooča s podobnimi situacijami.
Pozdravček
Maja – MičnaCvetlična ?
