Grdoba se ti bo prikazala ali kako lahko takšne opazke močno vplivajo na razvoj (ne)samozavesti

kako nesmisli lahko vplivajo na razvoj samozavesti

»Grdoba se ti bo prikazala.« To je bil stavek, ki sem ga kot otrok in mladostnica slišala velikokrat, če sem po mnenju drugih ljudi predolgo stala pred ogledalom. In zgodilo se je, da sem, ko sem prišla v leta, ko zunanji izgled postane pomemben, v ogledalu zares začela videti grdobo. K slednjemu pa je seveda še dodatno pripomoglo tudi dejstvo, da sem skozi obdobje osnove šole krmarila kot dežurna »bajsa«.

Razvoj moje samozavesti, tako ni šel čisto v pravo smer in kot rečeno, pogled v ogledalo zame resnično ni bilo več neko prijetno opravilo. Dokaj hitro sem tudi sama sebe prepričala, da sem resnično bila podobna grdobi.

Ob slednjem naj omenim, da otroci v svojih zgodnjih letih zelo radi sebe občudujejo v ogledu, kar pomeni in je tudi znanstveno potrjeno, da smo vsi ljudje rojeni v popolnem prepričanju vase in v čisti ljubezni do sebe. Zgodi pa se, da se skozi leta, tega, zaradi različnih vplivov vzgoje in okolja od učimo. No, ali pa raje recimo, pozabimo na to, da smo vredni in edinstveni točno takšni kakršni smo.  

Na razvoj naše samopodobe močno vpliva vzgoja, šola, vrstniki, v današnjem času pa imajo zelo močan vpliv tudi družbeni mediji, ki omogočajo še večje primerjanje med vrstniki in idealiziranje življenja vplivnih ljudi, četudi morda slednje v resnici ni ravno najbolj srečno in zdravo.

Pa vendar pustimo to problematiko za drug članek, danes te želim opolnomočiti z mislijo in namenom, da se poskušaš sprejeti tako/takšnega kot si. Četudi se tudi tebi prikazuje grdoba, to ne pomeni, da mora tako tudi ostati. S temle zapisom nate želim preliti val mojega navdušenja, ob spoznanju, da tudi če se nekoč sama sebi nisem zdela niti najmanj lepa, se danes v tem istem ogledalu prikaže nekaj kar obožujem. (Ja, res je, zelo sem vesela, ko se pogledam v ogledalo in ja, čisto samozavestno rečem, da se danes sama sebi zdim lepa.)

In to lahko dosežeš tudi ti, četudi se ti v temle trenutku morda to zdi nekoliko nemogoče!

Zelo dobro te razumem, ko pomisliš, da je o sebi težko misliti dobro, še posebej, če si odraščal/a v pogojih, ki ti niso dali zaleta, da se razviješ v osebo, ki ceni, spoštuje in ljubi samo/ega sebe. Vendar pa je resnično tudi dejstvo, da si sedaj odrasla oseba, ki je polno odgovorna sama zase, kar pa pomeni, da skladno s to odgovornostjo tudi ti sam/a zase sprejemaš odločitve in akcije, ki te podpirajo. Če povzamem, kot odrasla oseba imaš dovoljenje, da zase izbereš drugače, vsak trenutek se lahko odločiš nekaj spremeniti in stopiš korak naprej proti svojemu cilju. In ja, ta trenutek se lahko odločiš, da boš o sebi mislil/a le dobro. In s to odločitvijo se začenja tvoja nova pot, ki te bo vodila točno tja, pred ogledalo, kjer boš nekega dne zagledal/a nekaj najlepšega na tem svetu.

Naj bom v naslednjih vrsticah še nekoliko bolj konkretna. Resnično je dejstvo, da se skozi odraščanje nisi naučil/a kako imeti rad/a same/ga sebe. Dejstvo je tudi, da si svoje želje in sanje potlačil/a čisto na konec vrste, pred njih pa si dal/a druge ljudi. Posledično živiš v nekem krutem oklepu ugajanja drugim, znotraj tebe, pa kar vre od neodločnosti in razočaranj, ker sebe tako zelo pomanjšuješ. In ob tem seveda ne smemo pozabiti še na močan občutek krivde, ki se sproži vsakič, ko te nekdo pogleda malo postrani. Da o misli, da nisi dovolj dober/dobra sploh ne razglabljamo predolgo.  

Torej definirala/li sva tvoj izziv; v tvoji glavi se sprožijo misli in vzorci, ki si se jih naučil/a skozi vsa leta odraščanja in te držijo nazaj. Pred teboj pa danes stoji tudi čisto posebno dejstvo, da vse te svoje misli in vzorce lahko spremeniš v takšne bolj koristne in bolj podpirajoče.

Kako?

»Kakor veš in znaš!« To je bil odgovor zame pred približno petnajstimi leti, ko sem se prvič zavedla, da lahko vplivam na svoje mentalno in čustveno počutje. In potem sem res šla za vodilom kakor sem vedela in znala, obiskala mnogo delavnic, tečajev, preposlušala mnogo predavanj, prebrala še več knjig in na koncu iz vsega skupaj potegnila, kar mi je ustrezalo in pri čemer sem opazila napredek.

Jaz sama prisegam na tri tehnike, ki me spremljajo skozi vso mojo pot. Prva je nedvomno pisanje, kot terapija, s pomočjo katerega svoje vzorce prepoznavam in jih ozaveščam. (Kako se tega lotiš, najbolj učinkovito razkrivam v brezplačnem elektronskem priročniku: Pisanje je najboljša lastna terapija, ki ga lahko naročiš tukaj.)  

Z meditacijo in avtogenim treningom pa svoje omejitve spuščam in postavljam nove miselne ter čustvene vzorce. Na spletu obstaja mnogo vodenih meditacij, ki ti olajšalo delo in tudi jaz sem pripravila čudovite zvočne meditacijske pravljice s CvetličnoVilo Floro, ki so doprinos celotni družini; torej tako odraslim, kot tudi otrokom.

Pri učenju avtogenega treninga ti priporočam, da se slednjega učiš pri terapevtu, ker gre za postopek, ki se ga je potrebno pravilno naučiti enkrat in potem avtogeni trening lahko sam/a izvajaš do konca svojega življenja. V kolikor želiš, da ti to znanje predam jaz, se mi oglasi na e-mail: maja@micna-cvetlicna.si.

Pozdravček!

Maja – MičnaCvetlična