Pri naravni katastrofi najbolje pomagamo tako, da (p)ostanemo notranje stabilni.

K zapisu tega članka sta me spodbudila pogovora z dvema prijateljicama, ki sta mi predstavili vsaka svojo reakcijo na požare, ki ta čas pestijo območje na Krasu. Ti dve reakciji me nista presenetili, ker sem se tudi jaz velikokrat znašla v kateri od njih, a na srečo sem skozi leta izobraževanja o delu na sebi in o svojem notranjem svetu prišla do dragocenega znanja, kako se odzivati v okoliščinah, ki so težke in neprijetne.

Prva prijateljica se je odzvala z močno žalostjo in bolečino, ki jo je potegnila s seboj v neko težko stanje nemoči, ker fizično ne more pomagati, ker niti ni usposobljena za gašenje ali ostala dela, ki trenutno potekajo na terenu. Slednje ji je povzročalo močne neprijetne občutke v odnosu do sebe.

Druga prijateljica pa se je odzvala z močnim občutkom krivde, ker je ona dobro, medtem, ko se tam dogaja največja katastrofa, kar jih pomnimo. Tudi v tem primeru gre za neprijetne občutke v odnosu do sebe.

In če ti dve reakciji vzamemo pod drobnogled, ugotovimo, da nobena od njiju pravzaprav ne prinaša ničesar dobrega ne za omenjeni ženski, kot tudi ne pripomoreta, da bi se stanje na Krasu vsaj malo izboljšalo. Pravzaprav, takšne čustvene reakcije ustvarjajo še slabše stanje, kar lahko dokažemo z zakonom privlačnosti, ki je popolnoma fizikalno utemeljen zakon vesolja.

Če pogledamo čisto laično in posplošeno, lahko rečemo, da je stanje v okolici, posledica kolektivne zavesti, oziroma kolektivnega čustvovanja. Torej stanje, ki se dogaja v okolju, neravnovesje (med vodo in ognjem), se je pred fizično manifestacijo dogajalo v večini ljudi na temle našem koščku zemljice. (Tudi generacijsko, če pogledamo še zgodovinski vidik tega območja.) Čustveno stanje, ki je ustvarjeno na kolektivnem nivoju in ga je veliko, je zmožno ustvariti velike stvari, saj preprosto drži, da zunaj sebe ustvarjamo tisto, kar se dogaja znotraj nas. (Neravnovesje torej).

Vem, tole je zelo posplošena razlaga in za podrobnejše razumevanje, bi potrebovali precej daljši članek, želim pa povedati najbolj pomembno dejstvo, ki sem ga sama preizkusila že mnogokrat, tako v dobro, kot tudi v obratno smer, da si o njem upam pisati. Naše čustvovanje o nečem, ustvarja tudi fizično manifestacijo v resničnem svetu. Če povem še z drugimi besedami, če nas je nečesa strah, da bi se, ali pa se nebi zgodilo, si ravno to ustvarjamo. In seveda velja tudi v drugo smer, če smo glede nečesa, kar si želimo preprosto navdušeni in popolnoma mirni ter prepričani, da se bo zgodilo, potem se tudi to bo zgodilo.

In ravno iz tega naslova izhaja vodilo, da lahko najbolje pomagamo tako, da (p)ostanemo notranje stabilni, torej da ves čas stremimo k notranjemu ravnovesju in k dobremu čustvenemu stanju. Torej, če v tem trenutku ne moremo (še) pomagati na terenu, pa lahko vsaj poskrbimo zase. In ko se bomo počutili dobro, bomo lažje našli ustrezno rešitev, ki bo v korist tudi katastrofi, ki se dogaja.

Ob tem pa moram nujno poudariti še dejstvo, da če smo mi dobro, to ne pomeni, da nam ni mar, to je ravno nasprotno, če smo mi dobro, to pomeni, da nam je še kako mar, saj v dobrem stanju lahko najdemo ustrezne rešitve, ki jih v krivdi, žalosti, nervozi ali celo depresiji enostavno ne moremo.

Sama sem torej najprej poskrbela zase in za svoje dobro počutje, posledično sem lahko zelo objektivno zbrala nekaj novic o trenutnem stanju. Čim več sem jih skušala pridobiti od ljudi, ki so trenutno tam, ali pa vsaj blizu. Te informacije so preverjene in velikokrat bolj resnične, kot kakšne druge.

Ugotovila sem, da na teren ne morem iti, ker prvič nisem usposobljena zato in civilisti trenutno nimajo kaj početi tam, saj bi to predstavljalo dodatno nevarnost. Sem pa v tem trenutku lahko donirala nekaj denarja, ki bo namenjen gasilcem, njihovi opremi in lažji izvedbi gašenja požara in blaženju posledic.

Doniraš lahko tudi ti, tako da svoj prispevek nakažeš direktno na društva (trr številke so navedene zgoraj na naslovni sliki) ali pa pošlješ sms Gasilec5 na številko 1919.

Moj drugi prispevek k izboljšanju stanja pa je tudi tale članek, ki ozavešča na dva načina. Najprej tako, da opozarjam na pomembnost notranjega ravnovesja in hkrati tudi daje informacijo o tem, kam lahko tudi ti prispevaš svoja sredstva in tako lahko pomagaš finančno, če fizično trenutno pač ne moreš. Hkrati pa ima članek še tretjo korist, poda ti uporaben nasvet, kako si pomagaš sam/a, do svojega notranjega ravnovesja, o čemer lahko prebereš v naslednjih vrsticah.

Teorija je torej dokaj preprosta in dokaj jasna, kako pa sedaj to notranjo stabilnost oziroma notranje ravnovesje tudi ustvariti. No, tukaj pa pridemo do točke, ki se ji reče osebnostna rast. Toliko tehnik, kot nam je dosegljivih danes, nam ni bilo še nikoli. Mnoge od njih imajo tudi zelo močne znanstvene dokaze, ki še bolj potrjujejo njihovo delovanje in pozitivne učinke. Vse te reči so nam danes tudi zelo, zelo dostopne. Naša naloga je le, da najdemo tehniko, ki deluje za nas in jo potem tudi dosledno izvajamo. In ko bomo ugotovili, kako dobro se počutimo, potem bomo takšno stvar veliko lažje obdržali v svojem življenju, za vedno. Naj poudarim, da edino konsistentnost in vztrajnost pri ponavljanju tega, kar nam omogoča boljše počutje, posledično ustvarja dobro čustveno stabilnost, ki ji rečemo tudi dobro notranje ravnovesje. Mnogo nasvetov lahko najdeš na spletu in tudi na tejle spletni strani, le pobrskati moraš malo. 😊

Takoj in popolnoma samostojno lahko začneš svoje notranje ravnovesje ustvarjati z naslednjo hitro vajo, ki ima tudi svojo različico, ki jo dejansko lahko uporabljaš kjerkoli in kadarkoli, jaz sem jo poimenovala kar »Pozornost na globoko dihanje.«

Če imaš možnost se za trenutek ustavi in s čimbolj ravno hrbtenico sedi na stol ali na kavč, zapri oči in začni globoko trebušno dihati. (Če nisi prepričan/a, kaj pomeni trebušno dihanje, poskusi dihati, kot kužek v vročini in opazuj premikanje trebuha. Ta vaja te bo naučila občutka, kako se premika trebuh, ko dihamo z njim. Pasje dihanje izvajaj samo za občutek, saj to ni del vaje.)  

Pri vdihu v mislih štej do sedem (7) in pri izdihu do enajst (11). Pomembno je torej, da je izdih daljši, kot vdih. Štetje bo med drugim tudi preusmerilo tvoje misli stran od tvojih težav in mozganja ter možganom in telesu omogočilo, da se malo sprostijo. Vajo ponavljaj toliko časa, dokler ne občutiš olajšanja. Pazi pa tudi, da si za vsak dih vzameš čas in si nanj res pozoren/a.  

Meni je najbolj všeč, če na tak način vdihnem skozi nos in izdihnem skozi usta. Ti pa zase ugotovi, ali ti bolj paše izdih skozi nos, ali izdih skozi usta. Pomembno je le, da vdihneš vedno skozi nos.

Če pa oči ne moreš zapreti, ker morda voziš, ali stojiš v vrsti na pošti ali banki, pa lahko uporabiš prilagojeno različico te vaje tako, da oči pustiš odprte.

Verjamem, da je bil tale zapis zate koristen tako ali drugače in če ti morda ni povedal nič kaj novega, te je pa vsaj opomnil na pomembnost tega, da ves čas skrbiš zase in za svoj notranji svet.

En prijeten pozdravček!

Maja – MičnaCvetlična