Verjetno opažate, kako nas na vsakem koraku zasipavajo slike in posnetki brezhibnih teles, ki nimajo niti najmanjše maščobne blazinice, izklesane mišice, koža je ekstremno sijoča in napeta ter seveda tudi ravno pravega tena. Vse skupaj je videti tako popolno, da tudi če nočemo, nam ob pogledu na tako sliko zagotovo zastane dih.
A če hočemo ali nočemo, se ob tem tudi zelo hitro začnemo primerjati. Žal smo samo ljudje in lahko se zgodi, da nam je tuje mnenje še vedno zelo pomembno in zato se v nas zbudi misel, da sami nismo videti dobro. Posledično se lotimo strogih diet in pretiranih vadb, kar pa na koncu privede do stresa ali demotivacije in zato s hujšanjem velikokrat odnehamo, še preden smo dobro začeli. Tako se vrtimo v začaranem krogu in namesto, da bi kilogramov imeli vedno manj, jih imamo vedno več.
Ste se našli v zgornjem zapisu? Prepričana sem, da ste se mnogi. No, tudi sama sem se dolgo časa nahajala v večnem boju z odvečnimi kilogrami. Enkrat jih je bilo več, drugič manj in prav nikoli, nikoli nisem bila zadovoljna s svojim telesom. Moje telo mi je bilo tujec, ki sem ga krivila tudi za neuspešne odnose in nepripadnost čemurkoli.
To se je dogajalo vse do lani, ko sem se v svojem telesu počutila tako slabo, da tako enostavno ni šlo več naprej. Prišla sem do točke, ko je bila sprememba nujna, zato sem se lotila dela – a tokrat na drugačen način. Spremenila sem način prehranjevanja in v življenje vnesla obilico meditacije, s katero sem čistila svoja omejujoča prepričanja in vzorce. Lahko bi rekla, da sem najprej začela pospravljati svoje podstrešje, ki je bilo zelo, zelo zapackano.
Počasi sem začela sprejemati sebe kot celoto in počasi sem začela imeti rada svoje telo. Začela sem se zavedati, da je telo moj tempelj in da sem sama odgovorna zanj. Moje telo mi vsakodnevno omogoča toliko stvari in prav je, da jaz zanj poskrbim na ustrezen način. To pomeni, da ga redno razgibam, da ga ustrezno nahranim in spočijem, ko potrebuje počitek, ali pa mu privoščim sprostitev, kadar so mišice napete in zategnjene. Preko meditacije sem se začela z njim tudi povezovati. Začela sem čutiti moje telo od znotraj in ko so se topili omejujoči vzorci, so se začeli topiti tudi odvečni kilogrami. Lahko bi rekla, da kar sami od sebe.
Skozi moje meditacijsko izobraževanje sem se naučila povezanosti med prehranjevanjem in našimi notranjimi prepričanji, saj so ravno slednja tista, ki nam običajno ne pustijo, da bi se v svoji koži počutili dobro. Za pretirano potrebo po hrani, se običajno skriva potreba po zaščiti in s pretiranim hranjenjem pravzaprav ne hranimo svojega telesa, temveč neko notranje prepričanje, česar pa se na zavestni ravni sploh ne zavedamo.
Kadar se ujamete v zanko neuspešnega hujšanja, najprej poiščite svoja omejujoča prepričanja, ki se nahajajo globoko v podzavesti. Iz svoje izkušnje vam lahko povem, da sem jaz s hrano polnila svojo neizpolnjenost in strah, a se tega sploh nisem zavedala. Ko sem jedla, sem se za tisti trenutek počutila bolje, a na dolgi rok, slednje ni bila dobra praksa, saj sem se z vsakim prekomernim obrokom pravzaprav počutila slabše. Na fizičnem nivoju sem bila polna, a v sebi in v svoji notranjosti popolnoma prazna.
Zato dragi in drage moje, ko se lotevate preurejanja svoje telesne teže, se lotite še svojih prepričanj. Ko boste čistili eno z drugim, je dober končni rezultat zagotovljen. Kako sem prepričanja čistila jaz, pa si lahko preberete v knjigah, ki jih najdete na povezavi tukaj.
Leeep pozdrav do naslednjič. ?
