Pretekli konec tedna sem se odpravila raziskovat Amsterdam, ter si s tem uresničila eno izmed mojih dolgoletnih želja. Tipični turist bi pričakoval, da si bom ogledala glavne znamenitosti mesta v katerega sem se odpravila, a si namenoma nisem pripravila posebnega načrta za moje kratko potovanje. Edina želja, ki sem jo imela, je bila, da vidim tulipane, vse ostalo pa sem prepustila toku dogodkov in ne boste verjeli, slednje se je izkazalo za odlično odločitev.
Ko sem sedla na letalo, sem spoznala prikupen par, ki je ravno tisti dan odhajal na Nizozemsko. Spakirala sta svoje kovčke in se odpravila novim dogodivščinam naproti. Skočila sta iz svoje cone udobja in šla, da si tam ustvarita novo življenje. Ko sem poslušala njuno zgodbo so se mi oči orosile od navdušenja in srce mi je zaigralo ob misli na pogum. Ne morem zanikati, da nisem pomislila, da bi tudi sama spet storila nekaj podobnega.
Prvo poznanstvo na letalu mi je torej že postreglo o vtisu mojega celotnega popotovanja. Dalo mi je vedeti, da bo tole vsekakor pestro, če se bom le z zaupanjem prepustila toku dogodkov. Menim, da sem se kar dobro, saj me je pot že prvi dan zanesla v krajinski park v mestecu Harlem, kjer sem stanovala.
Zanimivo, predvsem pa nepričakovano okolje. Peščene sipine, majhno jezero, in za sipinami simpatična drevesa, ki so vsako zase oddajala neko posebno zgodbo. Bosih nog sem se sprehodila po vodi in sipinah in razmišljala o tem, kako zanimivo sem začela moje potovanje. Bila sem srečna. Nekje v divjini, stran od gneče in drugih ljudi, sama s seboj in v povsem lahkotnih vibracijah. Že samo bivanje tam je bilo neke vrste meditacija, zato nisem potrebovala ničesar več.
Kasneje sem se prestavila še na plažo ob oceanu. Veter je prijetno pihljal in mi mršil lase. Sprehod po pesku me je pripeljal do lokala na plaži, kjer so mi postregli s čokoladno torto, za katero z gotovostjo lahko rečem, da je bila okusna izbira. Še v času pisanja sem se zalotila v neki posebni energiji, saj me misel na tisto popoldne prestavi na čisto drug nivo.
Naslednji dan sem preživela v vasici Zanse Schans, ki prikazuje Nizozemsko tradicijo. Na enem mestu je moč videti izdelavo cokel, mline na veter in sir. Tipika, ki je ob obisku te države enostavno ne smeš spregledati. No lahko rečem, da je v tej vasici moč videti tudi ogromno število turistov. Slednje sem vzela v zakup. J
Ko sem se popoldne odpravila še v center mesta Amsterdam sem nehote takoj zavila v tako imenovano »Red light district,« ki poleg značilnih »Coffe shoop-ov« ravno tako velja za eno izmed posebnosti Amsterdama. Najprej sem bila zelo šokirana, ko sem videla dekleta, ki so stala za okni in čakala svoje stranke. Bile so v izložbi in čakale na »nakup.« Kljub temu, da sem prejela priporočilo naj si omenjeno območje ogledam in kljub temu, da vem, da je prostitucija tukaj legalizirana in da je vse zelo urejeno in odprto, moram priznati, da takega prizora vseeno nisem pričakovala. Zdelo se mi je tako nespoštljivo, da morajo dekleta to početi. Ko sem naslednji dan prejela razlago o celotnem sistemu delovanja in da je to del mesta in da teh deklet nihče ne obsoja, ter so popolnoma sprejeta s strani družbe, sem uspela doumeti, da resnično to počnejo zato, ker tako želijo same. Poleg tega so tudi neodvisne in popolnoma varne.
Ne smem pa pozabiti še na tulipane. Moja ljubezen. In ne boste verjeli, kako sem bila srečna, ko sem po sprehodu po mestu, čisto naključno odkrila muzej tulipanov. Česa tako navdušujočega že dolgo nisem videla in lahko rečem, da je bil tudi obisk parka Kukenhoff zame prav posebno doživetje. Edino zaradi česar sem bila malo žalostna so bila polja tulipanov, ker so jim kmetje že poželi cvetove, in jih nisem več mogla uzreti v tej veličini, kot sem si želela. No vseeno pa zaradi tega še ni konec sveta, to le pomeni, da obisk ponovim čim prej v nekoliko bolj zgodnjem spomladnem času. Lahko pa se pohvalim še, da ena izmed sort tulipanov nosi ime Maja.
Če povzamem svoje kratko potovanje, ga strnem z besedami, »še pridem nazaj«. Nizozemska ima posebno energijo, ki sem jo občutila že ob mojem prvem obisku junija lani. Mislim, da bi se človek z lahkoto tam navadil živeti, saj tudi center mesta ni bil tako zelo poln ljudi, kot se to dogaja v Londonu. Tam se enostavno ne moreš sproščeno gibati po mestnih ulicah v strogem centru.
Hvaležna sem, da sem prenehala samo govoriti, kaj oz. kam si želim, vendar sem skočila iz svoje cone udobja, rezervirala letalsko karto in odletela novim izkušnjam naproti. Bilo je vredno in kot sem že napisala, še se vrnem, če ne drugega, da obiščem moje znance, ki se jih je v zadnjem letu tam nabralo kar nekaj.
Dragi moji, dajte tudi vi. Naredite nekaj kar si želite že dolgo. Nekaj kar vam bo napolnilo srce in razširilo dušo. Splača se.
Pozdravček! 🙂
