NISEM TE NAVAJEN, DA GRDO GOVORIŠ, ALI KAJ STORITI Z JEZO ŽALOSTJO IN RAZOČARANJEM?
»Woow, Maja, nisem navajen, da grdo govoriš!« so bile besede mojega prijatelja, ko smo danes v našem co-workingu stali zunaj ob prijetnem pogovoru ter pili čaj ali kavo.
Čisto brez zadržkov sem na njegove besede odgovorila, da sem zaradi včerajšnje situacije, ki se mi je pripetila zvečer, še vedno zelo jezna, celo tako jezna, da je omenjena situacija iz mene privlekla neko staro jezo, za katero sem misila, da je ni bilo, a sem jo očitno v takratni žalosti le potlačila. (Seveda je bil še dodatno presenečen, ker sta iz mojih ust, ob izrekanju zgoraj omenjenega, prileteli še dve sočni.)
Če je torej tudi zate nekaj novega, da kdaj pa kdaj govorim grdo, potem to v celoti priznam in ni me sram, saj takšne besede uporabim tako, da z njimi ne škodujem nikomur, meni pa prinesejo trenutno olajšanje.
Pa se vrniva nazaj na tokratni zapis, v katerem s teboj delim eno čist »frišno« zgodbico spopadanja z jezo, žalostjo in razočaranjem. Pišem o tem, kako sem se jaz spopadla s svojimi občutki in kako sem čisto spotoma uporabila nekaj različnih vaj, ki so del tečaja avtogenega treninga.
Z omenjenim zapisom pa želim mene in tebe spomniti na to, da imamo v življenju vsa čustva zato, da jih doživljamo. Zunanji trigerji, situacije in preizkušnje vedno bodo, lahko pa vplivamo na naš odziv na vse te izzive, ki se nam zgodijo, četudi si jih ne želimo ravno najbolj.
Če si torej pripravljen/a greva danes na čisto praktičnem primeru pogledat, kaj lahko narediš z jezo, žalostjo in razočaranjem.
Včeraj zvečer se mi je zgodila situacija, ki je v meni vzbudila jezo, kar močno jezo. Ko sem še bila znotraj situacije, sem občutila tudi nemoč in hkrati se je budila želja, da izbruhnem, ali pa se umaknem. Moje telo je v tistem trenutku prešlo v krč in ko je situacija trajala dovolj dolgo, sem v nekem trenutku dojela, da imam dovolj in se preprosto umaknila.
Moje misli so bile prepredene s tisoč in eno negativno mislijo, preplavile so me stare podobne situacije, ki so se mi že zgodile v preteklosti in v moji glavi je nastala cela zmešnjava občutkov, ki so bili mešanica med jezo, žalostjo in razočaranjem. Občutila sem tudi fizično bolečino v zgornjem delu desne noge in v kolenu, ter grozen nemir, ki je tekel skozi celotno moje telo.
Čisto za nič nisem bila več razpoložena, želela sem le v posteljo, saj sem bila po celem dnevu, ki je bil do večera pravzaprav zelo prijeten, zelo utrujena. Zavedala sem se, da z mojimi občutki moram nekaj narediti, zato sem poskusila z dihanjem, ko se je naenkrat v meni sprožil močan bes. V tistem trenutku sem se spomnila, da vse to nujno mora ven iz mojega telesa, zato sem vzela blazino in nekajkrat močno udarila vanjo. Na srečo je bila zelo, zelo mehka. Bes je popustil, napetost v mojem telesu pa še vedno ne, zato sem se spomnila na še eno izmed dodatnih vaj tečaja avtogenega treninga, ki se ji reče, sproščanje čustev z gibanjem. Svoje telo sem močno stresala in poskakovala, ter že občutila nekaj olajšanja. Toda očitno ne dovolj, saj je vame prišla še žalost, ki me je planila v močan, a zelo odrešujoč jok. Jokala sem kot dež, zraven ječala, a hkrati z vsako solzo občutila olajšanje.
Po tem sem zaspala in se zjutraj zbudila kar dobre volje. Slednje pa je držalo le do trenutka, ko sem dojela, da se je pokvarilo gretje, saj je bilo moje stanovanje in predvsem voda popolnoma mrzla. To je bil še en triger, ki bi mi zelo lahko uničil moj dan, a se nisem dala. Spet sem morala nekaj ukreniti in se po hitrem postopku spokala na jutranji sprehod. Na srečo sem bila sama in sem svojo jezo lahko izrazila polglasno in predvsem varno zame ter seveda za druge. Tudi to je ena izmed dodatnih vaj v tečaju avtogenega treninga, ki se ji reče izražanje jeze.
Vsa ta moja jeza je iz moje podzavesti izbezala tudi druge občutke, ki jih je bilo potrebno odplakniti iz telesa. Vzela sem si čas za dodaten krog sprehoda in se še enkrat pošteno zjokala. Pomagalo je in zato sem se vrnila v stanovanje, ter si pred odhodom privoščila še hladen tuš, saj gretje še vedno ni delovalo. Četudi mi mrzla voda ni po volji in je bil to eden izmed najbolj hitrih tušev v moji zgodovini, lahko rečem, da mi je pravzaprav čisto koristil. Še dodatno sem se »shladila« v svoji glavi in novemu dnevu nasproti sem odšla v precej boljšem stanju.
A očitno je nekaj jeze še vedno bilo v meni, in sem jo nehote izrazila tudi skozi grde besede. A najbolj pomembno je to, da se sedaj zanje ne sodim več. Po jutranjem čaju in druženju, ki je vsebovalo tudi nekaj smeha, sem se počutila mnogo bolje in uspelo mi je moj dan spraviti v red. Tako sem bila pripravljena, da se lotim velikega dela, spisati sem nameravala stran, na kateri so zbrane vse informacije o tečaju avtogenega treninga. In na tejle povezavi lahko vidiš, da mi je moje delo odlično uspelo.
Lahko mi pa nebi. Čisto vse možnosti sem imela, da bi vse skupaj odložila za še nekaj časa in pustila, da slaba volja in vsi ti trigerji, ki jih ni bilo malo, vplivajo name in me spravijo stran od nečesa, kar sem si želela opraviti.
Hvaležna sem sama sebi, da sem izbrala drugo možnost in naredila vse, kar je bilo v moji moči, da sem svoje občutke čim hitreje in čim bolje izrazila. V trenutku, ko pišem tole besedilo sem dojela tudi, da mi je avtogeni trening rešil moj dan. Tokrat tako, da sem pripravila krasno stran z vsemi informacijami o tečaju avtogenega treninga, ki ga sedaj tudi uradno pošiljam v svet.
Avtogeni trening pa ni rešil samo mojega dneva, pred leti mi je zelo spremenil, pravzaprav lahko rečem, da mi je avtogeni trening kar rešil življenje. Zato sem zdaj še toliko bolj hvaležna in srečna, da to znanje lahko delim naprej in to tehniko predam tudi tebi. Vsakič znova sem presenečena nad dejstvom, kakšne čudeže dela avtogeni trening. Hvaležna sem in s hvaležnostjo in z navdušenjem s teboj delim novo podstran na MičnoCvetlični spletni strani, do katere prideš tukaj.
Pozdravček
Maja – MičnaCvetlična.
