Samo sebe sem imela za hvaležno osebo, saj sem vedno znala reči hvala, morda na trenutke še prevečkrat, kar je izhajalo iz mojega vzorca v podzavesti, da nisem dovolj dobra in da nisem dovolj vredna. Toda ko sem se nekega dne zavedla, da v resnici znotraj sebe ne občutim pravega občutka hvaležnosti, sem to želela spremeniti.
V svoj zvezek sem si napisala namero, da želim občutiti hvaležnost na drugačnem, na bolj globokem nivoju, saj sem do sedaj o tem le poslušala s strani mojih učiteljev in mentorjev, ter v resnici nisem čisto dobro razumela, kaj dejansko pomeni biti zares in globoko hvaležen.
In čez nekaj dni sem poslušala spletno predavanje pri eni izmed mojih mentoric, ki nas je vse slušatelje vodila do knjige Čarobnost, avtorice Rhonde Byrne, knjiga sodi v serijo knjig iz zbirke Skrivnost, zato sem bila najprej malo skeptična, saj mi te new-age stvari niso bile preveč blizu, sama namreč verjamem v moč podzavesti in da jo je treba očistiti, preden jo na novo sprogramiramo s čim bolj podpirajočim.
Ko pa sem začela knjigo čarobnost prebirati, me je kar posrkala vase in ker je to predavanje in priporočilo do mene prišlo ravno nekaj dni po moji nameri, da želim hvaležnost občutiti na nekem novem in globljem nivoju, sem se odločila, da sledim vajam, ki so bile v knjigi predstavljene. Izgubiti tako ali tako nisem imela ničesar.
Delala sem vajo za vajo in si za kakšno vzela tudi po več dni. Delala sem tako, kot sem čutila v tistem trenutku in kmalu so se pokazali prvi rezultati. Ko sem končala z vsemi vajami sem vadbo za nekaj dni prekinila in dojela, da mi je vibracija padla in tudi globina mojega notranjega občutka hvaležnosti je popustila, s tem sem se naučila, da je praksa hvaležnosti nekaj, kar moramo prakticirati vsak dan, dokler nam to ne postane tako naravno in tako »obvezno« kakor dih, hrana in osebna higiena. Knjige sem se lotila ponovno, a tokrat malo drugače, ohranila sem eno osnovno vajo, ki jo bom v naslednjih vrsticah delila s teboj. Sedaj poslušam svojo voljo zjutraj, ki mi pove, na katerem področju tisti dan želim vaditi svojo hvaležnost in mu posvetiti več pozornosti.
Skozi ta cel proces sem dojela, da se resnično počutim bolje, ko se načrtno usmerjam v občutke hvaležnosti. V trenutkih, ko mi ni prijetno, se čim-večkrat poskušam spomniti in iskati hvaležnost v dani situaciji in do sedaj mi je še vedno uspelo dvigniti razpoloženje zelo hitro. In tudi če mi ni uspelo takoj, se nisem več krivila in imela slabih besed do same sebe. Hvaležnost resnično dela čudeže, le odločiti se moramo zanjo in jo vaditi dovolj dolgo in dovolj zavzeto, da nam pride v kri, če nismo obdarjeni, da bi nam bila »prirojena.«
In kako se hvaležnosti lahko lotiš takoj in vsak dan?
Čisto preprosto. Vzemi blok in pisalo, ter vsako jutro napiši vsaj deset (10) stvari, za katere si v svojem življenju lahko hvaležen/a.
Če se ti v tem trenutku ne utrne nobena ideja, zakaj bi lahko bil/a hvaležen/a, začni kar pri zraku, ki ga dihaš, hrani, ki ti je vsak dan na voljo, denar, ki ga imaš na računu ali v denarnici, četudi ga je malo, prijatelje, ki so ti na voljo, telefon, ali računalnik, preko katerega bereš tole sporočilo, oblačila, ki jih imaš na sebi, da ne hodiš gol/a in podobno.
Ko padeš v tok, sem prepričana, da ti bodo ideje padale kar same od sebe. To vajo delaj vsak dan in ko spišeš seznam, preberi postavko za postavko, zapri oči in začuti, kako zelo si hvaležen/a za vsako našteto stvar. Od danes naprej, naj bo čisto vse zate prelepo darilo za katerega si lahko hvaležen/a. In če boš pri svoji vadbi dosleden/a in zagret/a, se ti bo življenje in počutje obrnilo na bolje zelo, zelo kmalu.
Pa uživaj v tem občutku hvaležnosti.
Pozdravček!
Maja – MičnaCvetlična <3
