Velika večina se vas bo strinjala z mano, da skoraj ves čas živimo v obžalovanju preteklosti in v strahu, kaj se bo zgodilo v prihodnosti. Istočasno, ko nas skrbi za včeraj ali jutri, pa pozabimo na danes. Pozabimo živeti in delovati v tem trenutku in pozabimo se zavedati, da je sedanji trenutek tisto edino kar pravzaprav imamo.
Tudi meni se je to dogajalo konstantno. Če me ni skrbelo, kaj sem že naredila narobe, pa sem bila obremenjena s tem kaj vse še moram postoriti v prihodnosti. Velikokrat sem predvidevala možne posledice svojih dejanj in se zaradi tega velikokrat nisem odločila za delovanje. Včasih sem se zaradi »racionalnih« razlogov in strahov mojega ega odločila drugače, kot pa si je želelo moje srce. Večino časa so seveda prevladovale negativne misli, ki so mi onemogočale uživati v danem trenutku. Vrtela sem se v začaranem krogu skrbi in sedaj ugotavljam, da sem sama sebe prikrajšala za množico lepih trenutkov, ki bi mi še bolj izpolnili življenje.
Zadnje dni sem začela opažati lekcije, ki mi kažejo ravno to. Opozarjajo me, da še vedno preveč racionalno gledam na dogodke v svojem življenju in se še nekoliko premalo prepuščam spontanosti trenutkov, ki bi me lahko popeljali v višave. Zadnje dni sem se kar nekajkrat ujela v razmišljanje o jutri, čeprav sem šele danes komaj začela resnično doživljati.
Eno izmed preprostih opozoril je bilo skoraj odpovedano nepričakovano druženje s prijatelji, zaradi dela, ki sem ga za tisto popoldne še imela v planu. Ko sem se druženju že hotela odpovedati, sem se zavedla, da me delo lahko počaka. Vedno počaka, priložnosti za to vrstno druženje pa morda ne bo več. Takrat sem se zavedla, da sem spet pri testu spontanosti. Želela sem si prijetnega druženja, vendar me je moj ego vztrajno opozarjal na delo, ki me je čakalo doma. Hitro sem se zavedla, da mi resnično primanjkuje spontanosti in se zavestno odločila za prosto popoldne. Tega ne storim velikokrat, zato sem si bila še bolj hvaležna.
Še enkrat pa želim povedati, da mi možnost hitrega odkrivanja lekcij dajeta redna meditacija in pisanje. Skrb zase tudi na energijskem nivoju nas lahko popelje v višave. Privoščite si osebno rast z veliko žlico, saj vam tega nihče nikoli ne more vzeti.
Jaz bi lahko obžalovala svojo odločitev, saj se že dolgo nisem tako od srca smejala, kot sem se tisti dan, zato dragi moji, vprašajte se, kaj si v danem trenutku želite, kaj je tisto kar bi vas resnično razveselilo in to storite. Nepričakovana spontanost vam bo dala dodatno energijo za vso delo, ki vas še čaka.
Rada vas imam in leeep pozdrav do naslednjič. ?
