Navdih za tokratni zapis sem prejela v zanimivi in burni debati, v kateri sem jasno in ostro zagovarjala spoštovanje do kmetov in kmetijstva. Takšne prigode me vedno zmotijo, zato tokrat nekaj na to temo.
Priznam, kot otroku mi je bilo velikokrat precej nerodno, ker sem živela na kmetiji, saj s strani vrstnikov nikoli nisem bila deležna posebnega navdušenja. Celo nasprotno, v času mojega odraščanja, je bilo zelo močno prisotno prepričanje, da je biti kmet nekaj najbolj sramotnega in kmetje so veljali za umazane, smrdeče in kot nižji sloj. To stanje se danes sicer nekoliko popravlja, vendar vseeno še velikokrat naletim na neutemeljene kritike s strani ljudi, ki niso direktno vpeti v kmetijsko dejavnost in sodijo brez utemeljene podlage.
Kot odrasla ženska sedaj dobro poznam prednosti odraščanja na kmetiji in kljub temu, da nisem več tesno vpeta v delo na kmetiji, ga vseeno še vedno spoštujem. Navsezadnje sem celo doštudirala agronomijo. Občudujem zgodbe ljudi, ki na tem področju pišejo velike zgodbe, tudi take, ki spreminjajo miselnost, a hkrati se zavedam, da kljub vsem napredkom, na kmetijah še vedno obstajajo ljudje, ki nimajo perspektive in želje po napredku, kar pa je seveda njihova odločitev.
Tako kot v nobenem poklicu, tudi v kmetijskem ni vse popolno, vseeno pa tudi ni vse slabo, zato sama menim, da enostavno nimamo pravice soditi situacij, pogojev in stvari, katerih ne poznamo v celoti. In ravno to je bistvo, ki ga danes želim sporočiti. Vsi tisti, ki ne spoštujete kmetijstva in še vedno preveč sodite, tega ne počnite več, saj s tem delate škodo predvsem sebi. Tisti ljudje, ki zares želijo uspeti se namreč najprej znebijo »potrebe« da bi sodili in kritizirali druge ljudi, panoge, dogodke in situacije.
Naj bo naš skupen moto spoštovanje in odgovornost do vseh in do vsakega dela, saj takšno kot imate spoštovanje do drugih ljudi, enako imate spoštovanje do sebe… Torej, bi res želeli do sebe še naprej gojiti tako kritičen odnos?
Mislim, da je odgovor zelo jasen. In želim, da ga začutite vsi. Ljudje, ki so vredni spoštovanja, ki puščajo sledi v svetu, bodo vedno spodbujali druge. Tudi če bodo odkrili napake jih nikoli ne bodo predstavili kot sodbo, temveč jih bodo vedno predstavili s konstruktivnim predlogom za izboljšavo. V kolikor pa za mnenje ne bodo naprošeni, ga seveda ne bodo delili, kljub temu, da bi zanj imeli utemeljeno razlago.
Da pa se vrnem še nazaj na kmetijstvo. Kmet pridela vso našo hrano, pa vam je to všeč ali ne. Kmet je tisti, ki bo vedno preživel, ne glede na vse svetovne gospodarske krize. Kmet je tisti, ki si zna sam pridelati solato, krompir in še marsikaj drugega, zato bodimo vsi skupaj zelo spoštljivi do dejavnosti in ljudi, ki delujejo v njej in predvsem nehajmo soditi drug drugega ter si raje priskočimo na pomoč.
Pozdravček! 🙂
