Pretekli teden se mi je zgodila tako zanimiva situacija, ki me je spet učila zaupanja na najglobljem nivoju. Učila me je zaupanja v razrešitev stvari in situacije, na katere v danem trenutku nimam več vpliva.
Nekaj dni sem opažala, da v moj spletni poštni nabiralnik ni zašlo nobeno novo pismo. Vse skupaj se mi je zdelo čudno, saj sem običajno prejemala pošto vsakodnevno. Ko sem po dveh dneh opazila, da stanje ni več normalno, sem vedela, da je nekaj narobe. Poslala sem si sporočilo iz drugega e-poštnega naslova in v odgovor prejela sporočilo, da je moj nabiralnik poln. Seveda sem takoj pričela s čiščenjem in Outlook počistila vse do zadnjega e-maila. Ko sem že bila prepričana, da je stvar urejena in ponovno testirala, sem spet dobila sporočilo o polnem nabiralniku. Vse skupaj se mi je zdelo skrajno neprijetno in prešinila me je misel, naj prosim za nasvet, česar pa seveda nisem storila. Nekaj časa sem še neuspešno iskala možno rešitev, potem pa sem se nekoliko nervozna odpravila spat.
Naslednje jutro me je ponovno prešinila misel, da vprašam za nasvet in tokrat sem. Odgovori so prišli zelo hitro, a situacije nisem mogla v celoti razrešiti takoj, zato sem cel dan ostajala v nervozi, kdaj in kako se bo rešilo. Poskušala sem nadzirati svoje misli, a ni šlo. Sredi dneva mi je situacijo končno uspelo razrešiti in spet sem lahko prejemala sporočila. Ko sem se sprijaznila z dejstvom, da se je kakšno sporočilo verjetno tudi izgubilo in sem bila vesela, da je sedaj stanje popravljeno, pa sem bila deležna novega presenečenja. Tokrat moja spletna stran ni delovala. . .
Stisnilo me je, saj je bilo naslednje jutro nedelja in čas za blog ter redni tedenski MičnoCvetlični pozdrav po e-mailu. Najprej so se v meni pojavile misli, kaj bo, če bralci ne boste mogli dostopiti do članka, pa tako s srcem sem ga napisala. Kaj se bo zgodilo, če moja stran ne bo delovala in podobno? A tokrat v tem stanju in razmišljanju nisem ostala dolgo. Zbrala sem se in si rekla, da enostavno ne želim še enkrat čez to situacijo nervoze in z zaupanjem sprejela misel, da bo zjutraj vse v redu. Lotila sem se svojega večernega obreda, potem pa sem šla pomirjena in dobre volje v posteljo.
Ko sem se zjutraj zbudila, je bila seveda prva misel na spletno stran in v trenutku, ko se je hotela prikrasti negativna misel, sem jo ustavila in razumela, da sem bila po vsej verjetnosti deležna testa, ki so mi ga pripravili moji nebeški pomočniki. Hoteli so videti, kako resno mislim s tem, ko jim prepuščam, da stvari uredijo brez mojega nadzorovanja. Tudi zjutraj sem opravila svoje rituale in ostala na visoki vibraciji, ki se ji reče »Vse je v redu.« Ko sem vstala iz postelje in v roke prijela telefon, me je pričakal MičnoCvetlični e-mail, seveda z namenom, da preverim delovanje spletne povezave z novim zapisom na blogu.
In ja, ne boste verjeli, delovala je. Članek o angelih ste prejšnji teden lahko prebrali brez težav, saj sem zaupala. Če so angeli želeli, da o njih napišem članek, bodo tudi poskrbeli, da bo prišel med ljudi. In je. V kolikor pa ste ga vseeno morda zgrešili, ga najdete tukaj.
Zaupala sem, da bodo uredili in so, jaz pa sem ob tem seveda predelala še eno lekcijo. Neskončno sem hvaležna, da sem bila spet deležna učenja in da spet lahko stopim stopničko višje, saj vem, da so angeli z menoj.
In veste kaj, tudi z vami so!
