Verjetno ste opazili, da sem se zadnja dva tedna malo »izgubila…« In ja, Dragi moji, namenoma sem svoja socialna omrežja pustila nekoliko pri strani. Upočasnila sem, preprosto zato, ker je včasih to potrebno. A ne skrbite, moji zapisi nastajajo in eden je pred vami. Pa tudi intervju z menoj boste lahko prebrali, v sredo 7.2.2018, v reviji Lisa in še pozdravila vas bom z naslovnice, zato si le zagotovite svoj izvod. 🙂
Včasih pridemo do stanja, ko sta umik in upočasnitev pravzaprav edina možnost. Na točki, ko se zavemo, da z glavo rinemo skozi trd zid in nas od tega že močno boli glava, je zavedanje ključnega pomena. Ko smo sposobni na svoje okoliščine pogledati iz druge strani, se za trenutek »strezniti« ter spoznati, da je nekje potrebna sprememba, takrat smo pravzaprav na poti, da se vrnemo v prave tirnice življenja.
In tako se je zgodilo tudi meni. Nepotrpežljivo sem se potiskala naprej, vse do točke, ko enostavno nisem več zmogla biti na voljo vsem in vsemu. Morala sem se ustaviti, umiriti in svoje okoliščine pogledati še iz druge perspektive. Na prvi pogled slednje ni bilo tako zelo enostavno, a ko sem spregledala, da sta predah in umik edino, kar sem v danem trenutku lahko storila, so se mi stvari začele umirjati. Postavila sem se nazaj v svojo energijo in se usmerila samo nase.
Vedela sem, da moram nazaj postaviti sebe, šele potem pride na vrsto karkoli drugega, med drugim tudi moji zapisi. Pri pisanju je inspiracija ključnega pomena in ko sem se zavedla, da se je skrila v najbolj oddaljen kot moje duše, sem jo bila primorana spet poiskati.
In sem jo… Z vami, pa seveda delim, kako…
No, nič kaj posebno novega pravzaprav. Povečala sem količino meditacij, katerim redno dodajam eterična olja. Več o tem si lahko preberete tukaj. Malo večkrat kot običajno, sem si privoščila sproščujočo kopel in še bolj vestno sem pisala svoj dnevnik, kjer sem odkrivala svoje vzorce in napake, ki sem jih podzavestno počela do sedaj in so me izčrpavale. Kako pisanje narediti kot uspešno terapijo, boste izvedeli v brezplačnem priročniku. Ob strani so mi stale knjige, drage prijateljice, ki mi nosijo novo znanje in nove uvide. Izobraževanje je moja stalnica, že dolgo vrsto let in Dragi moji, polagam vam na srce, berite, berite in še enkrat berite. Knjigi, ki sem ju jaz spisala za vas, boste našli na povezavi tukaj. Obračala pa sem se tudi na moje zveste nebeške pomočnike. Vera mi vedno znova pokaže pravo pot in svoje zaupanje resnično krepim iz dneva v dan bolj.
Umik je vsake toliko potreben, da lahko uvidimo celotno sliko življenja bolj realistično. Ko sami sebe zalotimo pri treskanju skozi mrzel in trd zid, nas edino odmik in umiritev spet lahko postavita nazaj. Osredotočanje nase in na lastno energijo, sta pri tem nujno potrebni. Ko smo, z razumevanjem, spet nazaj v svoji energiji, je šele čas, da jo delimo tudi z drugimi. Ne hitite, nikamor se ne mudi, delo in tudi drugi ljudje vas bodo počakali. Če pa se zgodi, da vas kdo ne želi počakati, pa je že to velik pokazatelj, da slednji odnos morda le ni bil za vas.
Razmislite o sebi, o svojem življenju, odnosih, delu in če ste trenutno na katerem koli področju na točki, kjer se brezglavo zaletavate, potem se ustavite in zadihajte. Ko so pljuča polna svežega dobrega kisika, takrat je svet popolnoma drugačen.
Pa Srečno. 🙂
