Nekaj besed na to temo, sem z vami delila že v videoposnetku, ki ga boste našli tukaj, toda tema je tako aktualna in pomembna, da čutim moralno obveznost, da o tem tudi nekaj spišem.
Zgodilo se je meni, dogaja se ljudem okoli mene, slišim takšne in drugačne zgodbe, ki so povezane z neplačevanjem opravljenega dela ali storitev, da mi gre včasih že kar malo na bruhanje. To vrstno nespoštovanje, s strani neplačnikov, je šlo danes predaleč. Je pa res, da je zelo velik del odgovornosti na strani upnikov, saj s(m)o zamujanje s plačili ali tudi neplačevanje dovoljevali sami, s svojimi podzavestnimi vzorci, ki smo se jih skozi odraščanje naučili in jih prevzeli iz naše okolice. Naj pa ob tem povem tudi dobro novico; če smo jih prevzeli od zunaj, to pomeni, da niso naša in jih imamo možnost tudi odpraviti.
Naj razložim malo bolj podrobneje. Vsaka situacija, dogodek ali odnos je v našem življenju z nekim namenom, da nas nekaj nauči oz. nam pokaže nekaj o nas samih. Vse deluje kot ogledalo. Če je neka situacija »slaba« to pomeni, da je tam zato, ker nas opozarja, da smo nekje skrenili s poti. Ponotranjili smo neko misel, idejo, prepričanje, ki nam ne koristi in nas zato samo ovira pri manifestaciji želenega. In ti dogodki nam pomagajo te vzorce ozaveščati in ko se jih zavemo, dobimo možnost, da jih tudi odpravimo. Sama sem svoje vzorce ozaveščala kar naprej, to še vedno počnem in tudi pri denarju so (bili) slednji kar močni.
Je pa res, da vseeno nisem mogla razumeti, zakaj se mi je to zamujanje s plačili dogajalo kar nekaj mesecev zapored in ko mi je ozaveščenih vzorcev že zmanjkalo, je prišlo jasno navodilo, da je čas, da o tem spregovorim in opogumim male podjetnike in delavce, ki imate težave z neplačevanjem, ali z zamujanjem plačil, da se postavite zase in zahtevate svoj denar.
Nisem mogla razumeti, zakaj nekdo, ki ima plačilno valuto dva meseca, še vedno zamuja s plačilom in verjemite mi, da sem kaj hitro hotela vedeti, zakaj nekaj dni po preteku valute na mojem računu še vedno ni bilo nakazila. Ne boste mi verjeli, toda najbolj pogost izgovor je bil, »smo bili na dopustu.« Prosim??? Kako je lahko dopust razlog za zamudo??? Hmmm, jaz sem v službi, v času mojega dopusta, delo vedno predala sodelavcem. Delo nikoli ni smelo trpeti zaradi dopusta, še manj pa takrat, ko so bili vanj vpleteni zunanji sodelavci. Vprašala sem se tudi, če so morda ti neplačniki kdaj pomislili, da nekdo zaradi njihovega vedenja, ne more na svoj dopust.
Ja, priznam razjezilo me je in še danes me krivce jezijo. Zato želim nanje opozarjati in opogumljati, da jih ne dovolimo več. Dragi moji, potrebno se je postaviti zase in zahtevati, tisto kar vam pripada, pa četudi se včasih to zdi misija nemogoče. Začnite pri sebi. Izgradite se v močno osebnost, ki bo sposobna brez strahu stati za svojimi besedami. Veste, tisto jamranje prijateljem, kako vas spet niso plačali, vam ne bo prav nič pomagalo, če ne boste storili ničesar, da bi se karkoli spremenilo. Kazanje s prstom na druge in iskanje krivca zunaj sebe, danes enostavno ne pije več vode. Prevzemite odgovornost zase in delujte. Izpopolnjujte se, učite in krepite svojo osebnost. To so prvi koraki, ki se jih ne bojte storiti. Naj vem ne bo težko vlagati vase.
Pomagate si lahko s knjigo in priročnikom, ki ju najdete na povezavi tukaj. Obe deli sta pripravljeni tako, da vas bosta soočili z dejstvi, vam pokazali, da v »zosu« niste sami in vas porinili iz cone udobja v akcijo. Da, v akcijo, saj je to tisto kar edino šteje pri spremembah. Dajte danes namesto, da se hudujete prijateljici v telefon, raje vzeti v roke knjigo in priročnik, se soočite s svojimi sencami in se pripravite do tega, da vam plačilno nespoštovanje ne bo več kar nekako samoumevno, ker v naši državi pač tako je. Pripravite se do tega, da boste spoštovali sebe in da bodo posledično tudi drugi ljudje spoštovali vas.
Res je, slednje zahteva močan preskok v glavi, saj smo se skozi generacije navadili kimati in ugajati, predvsem pa biti tiho. Uh, zelo dobro mi je to poznano. Pa ni več potrebno, da je tako. Denar, ki smo ga zaslužili nam pripada in če se slučajno kje zatakne, je prav, da ga zahtevamo. To pa naredimo tako, da postavimo meje. Ni enostavno, prav imate, toda je vredno.
Najprej apeliram na vas, tiste ki »čakate« na svoj denar, da stopite v akcijo. Tisti drugi, ki pa ne spoštujete svojih sodelavcev in njihovega dela, pa vprašam eno; Je vredno, vam to res prinaša notranje zadovoljstvo in miren spanec?
Razmislite, danes je krasen dan za to.
Želim vam lep konec tedna in pozdravček do naslednjič! 🙂
