V svoji dolgoletni karieri varuške, sem doživela mnogo lepih trenutkov, spoznala sem veliko krasnih družin in se družila s premnogimi čudovitimi otroki. V vsaki družini sem se učila o svojevrstnem, njihovem pristopu k vzgoji in čisto vsak je bil poseben in unikaten, ter je po svoje deloval v dotični družini.
Naj poudarim, da četudi so bili pristopi znotraj družin zelo različni, so vseeno imeli en velik skupni imenovalec; otroci so veliko bolj kot poslušali in ubogali, opazovali, pa ne samo starše, čisto vse odrasle, ki smo bili ali pa še smo v stiku z njimi.
Četudi smo mi, brihtni odrasli večino časa prepričani, da nas otroci itak ne razumejo, ker so še premajhni, to vsekakor ne drži. Otroci so zelo pametni in če morda še niste vedeli, vsaka generacija se rodi pametnejša, zato, da lahko sledi spremembam in smernicam sveta, v katerem se nahajamo. Oz. če povem še z drugimi besedami, morda za koga preveč naravnost; vsaka generacija se rodi pametnejša zato, da bo lahko popravila “sranje,” ki ga je ustvarila generacija pred njo. Želim si, da slednje nebi držalo, a je preveč očitno, da se temu dejstvu ne moremo izogniti.
Moja mami je svoji mami vedno govorila, da ima ona pametnejše otroke, kot jih je imela babica, in v tej šali je veliko resnice, pa ne zato, ker je mami govorila tudi o meni, temveč zato, ker nam tako kažejo kar otroci vsako generacijo naprej. Tudi jaz pričakujem, da bom nekega dne svoji mami rekla, da imam pametnejše otroke, kot jih je imela ona in to bom storila s ponosom, tako kot to stori moja mami.
In če se vrnem nazaj k temi, da so naši otroci pametnejši, kot si mi mislimo, bi ob tem dodala še eno pomembno stvar, zaradi katere se vam danes pravzaprav oglašam. ODRASLI SMO OTROKOM ZGLED!
Na prvi šolski dan sem zato z vami želela deliti en prijeten pripetljaj, ki sem ga doživela z enim izmed mojih varovančkov.
V času najinega druženja je bil ta krasni fantek star 9 let in zelo sem uživala, ko je bil čas za najine skupne vragolije. Počela sva marsikaj, veliko časa pa sva prebila tudi zunaj. In ko sva tako več dni zapored hodila ven, sva na cesti srečavala mnogo ljudi, ki sem jih jaz vedno pozdravila, še posebej pa takrat, ko so to bili starejši. (Da mi kar nekaj teh starejših ljudi ni odzdravilo, je tema za naslednjič, ko bomo pisali o iluziji, ki pravi, kako so mladi nevzgojeni in izgubljeni.)
Danes pa se bom raje usmerila na dogodek, ki mi je že sto tisoč in enkrat dokazal, da pri otrocih deluje predvsem zgled. Družila sva se namreč kak teden, vsak dan in vsak dan sva šla na sprehod in srečavala ljudi, ki sem jih jaz, kot že rečeno pozdravila. On je vse dneve ostajal tiho. No pravzaprav temu niti nisem posvečala posebne pozornosti. Jaz sem pač pozdravila, ker je to moja navada in to je bilo to. Zadnji dan najinega druženja, pa sem doživela nadvse prijetno presenečenje, ko sva ob cesti srečala starejšo gospo. Jaz sem jo pozdravila in takoj za menoj še fantek, ki pa jo je pozdravil veliko bolj glasno in veliko bolj odločno kakor jaz. Gospa se je navdušeno odzvala z nasmehom in nama odzdravila nazaj.
V tistem trenutku sem bila presenečena, zadovoljna in hkrati pomirjena, da s svojim načinom življenja poskušam mladim dati kar najboljši zgled. Za veliko ljudi sem še vedno čudna, ker ne pijem alkohola, ne kadim, meditiram, poskušam jesti čimbolj zdravo, pozdravljam in spoštujem druge ljudi, izogibam se opravljanju in obrekovanju ter podobno. Seveda nisem popolna in še vedno delam napake, a vseeno se trudim biti zgled po svojih najboljših močeh. Pogosto sem zaradi tega tarča opazk in nejevoljnih pogledov, a me danes to ne gane več, tako kot me je včasih. (Ja, visoko senzitivni ljudje opazimo in predvsem začutimo, kakšna energija je usmerjena proti nam, je pa tudi res, da se je po določenem času dela na sebi naučimo obvladati in poslati nazaj od koder je prišla.)
Zato dragi moji odrasli, bodimo svojim otrokom tak zgled, kot želimo, da oni sami postanejo. Otroci bodo namreč počeli tisto kar bodo videli in ne tisto, kar jim bomo poskušali dopovedati. Res je tudi, da nas bodo hitro prehiteli, a to bodo lahko storili le, če jih bomo odrasli pri tem odlično podrli tako, da bomo ustvarili sebe čustveno, fizično in psihično, energijsko in duhovno stabilne.
In zdaj verjetno še vprašate kako? Ja, kaj naj rečem, z delom na sebi. Spet bom ponovila, z meditacijo, pisanjem kot terapijo, z avtogenim treningom, ali pa s kakšno drugo metodo, za katero boste ugotovili, da deluje za vas. Kakšne druge čarovnije pri vsem tem preprosto ni, no vsaj jaz je nisem odkrila. (Hihihi)
Naj pa ne pozabim omeniti še zvočnih meditacijskih pravljic s CvetličnoVilo Floro, ki so ustvarjene za celotno družino, saj pridobijo tako otroci, kot tudi vi predragi odrasli. Vse pozitivne učinke uporabe teh krasnih pravljic sem strnila na strani tukaj, kjer jih lahko tudi naročite.
Želim vam lep prvi šolski dan, no ali pa kateri naslednji, če tole berete z zamudo.
Pozdravček.
Maja – MičnaCvetlična.
